Na njej so Verrocchijeva dela predstavljena v kontekstu ustvarjanja njegovih kolegov, predhodnikov in učencev.

Razstava tudi predstavi njegovo delavnico kot kraj sodelovanja in izmenjave, kjer sta se oblikovala jezik in stil renesanse v Firencah.

Razstavljena so dela njegovih učencev, kot so Domenico Ghirlandaio, Sandro Botticelli, Pietro Perugino in Leonardo da Vinci. Z vzporejanjem umetnin razstava med drugim rekonstruira zgodnje Da Vincijevo ustvarjanje in njegov odnos do učitelja, piše na spletni strani muzeja Palazzo Strozzi.

Dela za razstavo, ki sta jo oblikovala svetovno znana kustosa in poznavalca umetnosti quattrocenta Francesco Caglioti in Andrea De Marchi, so posodili muzeji z vsega sveta, od newyorškega Metropolitanskega muzeja, pariškega Louvra in amsterdamskega Rijksmuseuma do londonskega Victoria in Albert muzeja in galerije Uffizi v Firencah.

Kako ga je cenil Vasari in kako ga cenimo danes?
Andrea del Verrocchio (1435‒1488) ni bil le kipar in slikar, ampak tudi glasbenik, inženir in zlatar. Kot tipični renesančni 'uomo universale' je bil v svojem času cenjena oseba, pozneje pa ga je nekoliko očrnila Vasarijeva ocena njegove umetnosti, ki jo je opisal kot 'trdo in surovo, saj je bila produkt neumornega urjenja in ne naravnega daru ali sposobnosti'.

Verrocchio je bil znan po strastnem eksperimentiranju z različnimi tehnikami in materiali. Poskusil je vse, od risanja in slikanja pa do klesanja v marmorju in odlivanja v bronu. Njegova delavnica, ki je bila primerljiva s šolami Giotta, Donatella in Rafaela, je ponujala izjemno ustvarjalno okolje, v katerem je mojster velikodušno delil svoje znanje in odkritja.

Del razstave, ki bo odprta do 14. julija, je postavljen v Museo del Bargello ‒ upodobitve Kristusa ter med drugim tudi Verrochiev znameniti bronasti kip nejevernega Tomaža.