Fragment Diane pri kopanju, ki ga hranijo v Muzeju Boijmans Van Beuningen. Foto: Wikipedia
Fragment Diane pri kopanju, ki ga hranijo v Muzeju Boijmans Van Beuningen. Foto: Wikipedia

Pri vodilni instituciji, ki se ukvarja z umetnikovim opusom, so drugačnega mnenja in vztrajajo pri tem, da gre za kopijo.

Art Recognition je šest let staro podjetje v Zürichu, ki uporablja umetno inteligenco, s katero, kot samo navaja, "omogoča natančno in objektivno oceno avtentičnosti umetniškega dela". Kot piše na njihovi spletni strani, so do zdaj opravili več kot 500 ocen avtentičnosti, med potrjenimi avtorstvi pa je bil denimo avtoportret Vincenta van Gogha iz leta 1889, ki ga hranijo v Narodnem muzeju v Oslu, poroča portal Art Newspaper.

Tokrat so se ukvarjali s sliko Diane pri kopanju iz ok. leta 1635, ki sicer velja za kopijo slike Petra Paula Rubensa. Direktorica podjetja Carina Popovici je izsledke raziskave pred nedavnim predstavila na umetnostno-poslovni konferenci na sejmu Tefaf v Maastrichtu. Slika Diana pri kopanju je v zasebni lasti, velja za kopijo umetnikovega izvirnika, ki je sicer izgubljen, v podjetju pa menijo, da ne gre za kopijo drugega avtorja, ampak avtentično varianto, ki jo je v večji meri naslikal Rubens. "Sklenili smo, da jo je delno naslikal Rubens. Naša UI ne more razpoznati, kdo je naslikal preostali del slike, ena od mogočih interpretacij pa je, da gre za prispevek umetnikove delavnice," je dejala Popovici.

Ob upoštevanju obstoječih izvirnikov in kopij
Kot je pojasnila, njihov UI-program uporablja podatke potrjenih in signiranih del Petra Paula Rubensa, nato pa na posameznih izsekih dela opravi primerjalne analize. Poleg potrjenih izvirnikov program po njenih besedah upošteva tudi podobe kopij in del, ki so jih ustvarili Rubensovi posnemovalci, na podlagi vsega tega pa prepozna umetnikov edinstveni slog in razlikuje med izvirnikom in dobro kopijo.

"Gre za 29 delov slike, od tega jih je UI deset identificiral kot avtentične z več kot 80-odstotno verjetnostjo, osem z od 60- do 80-odstotno avtentičnostjo, več izsekov pa ni zares določljivih in je verjetnost avtentičnosti le 50–60-odstotna, kar pomeni, da UI ne more dokončno določiti, ali jih pripisati Rubensu ali ne. Štirje deli so imeli manj kot 50-odstotno verjetnost avtentičnosti," pove Popovici.

Peter Paul Rubens, Avtoportret, 1623. Foto: Wikipedia
Peter Paul Rubens, Avtoportret, 1623. Foto: Wikipedia

Nils Büttner, predsednik raziskovalnega centra Centrum Rubenianum s sedežem v Antwerpnu, ki velja za vodilno avtoriteto pri potrjevanju avtentičnosti del tega baročnega umetnika meni, da obravnavana slika ni Rubensov izvirnik. Kot je dejal za portal Art Newspaper, je na podlagi poročila o stanju slike jasno, da ne gre za izvirnik. "Verjamem, da je program UI, ki ga je uporabljal Art Recognition, dober, vendar rezultati niso v skladu z mnenjem Rubensovih poznavalcev."

Izvirnik ali kopija?
Vodja podjetja, kjer so opravili analizo z UI, pravi, da je zanimivo, kaj o primeru menijo strokovnjaki. "Med številnimi verzijami te slike se le dve omenjata kot potencialno avtentični. Poleg tiste, ki je v francoski zasebni zbirki in je bila del nedavne analize, je še delo v Muzeju Boijmans van Beuningen v Rotterdamu." Zadnja se je ohranila le kot fragment, kar je verjetno posledica uničenja v požaru. Kot trdi Popovici, je center Rubenianum v 90. letih 20. stoletja fragment uvrstil med avtentična dela, nato pa leta 2016 v publikaciji Part XI, Mythological Subjects, Achilles to the Graces, Volume 1 o tem podvomil. Pri Muzeju Boijmans navajajo sliko kot avtentično, vendar pa Büttner opozarja, da morda vendarle dela ni naslikal Rubens sam.

Popovic priznava, da čeprav so takšni UI-programi zasnovani, da bi bili v pomoč umetnostnim zgodovinarjem, muzejem in zbiralcem, nikoli ne bodo zamenjali strokovnega očesa. Lahko pa je dragoceno analitično orodje, pristavi.

Eden največjih svojega časa
Peter Paul Rubens se je rodil v kraju Siegen v Nemčiji kot sin protestantskih emigrantov. Po očetovi smrti leta 1587 se je preselil v Antwerpen. Od leta 1600 se je izpopolnjeval v Italiji, od leta 1608 pa je v Antwerpnu vodil slikarsko delavnico. Sodi med glavne predstavnike flamskega baročnega slikarstva in je mojster velikih dinamičnih kompozicij, ustvarjenih v razkošnih toplih in žarečih barvah. Njegov opus je tematsko vsestranski. Bil je izjemno spoštovan in vpliven slikar, pa tudi ugleden, bogat meščan. Opravljal je diplomatske posle v Parizu, Londonu in Madridu.