V novem filmu Mihe Hočevarja Jurij Zrnec igra taborniškega starešino, ki svoje delo vzame veliko preveč resno. Foto: Filmski sklad RS
V novem filmu Mihe Hočevarja Jurij Zrnec igra taborniškega starešino, ki svoje delo vzame veliko preveč resno. Foto: Filmski sklad RS
Za konec časa (Ema Kugler)
Medtem ko se o nastajanju slovenskih celovečercev običajno piše vsakič, ko je v delu nova faza, se o celovečercu Eme Kugler ni slišalo skoraj nič. In film je vendar dokončan. Foto: Filmski sklad RS

Med avtorje celovečercev leta 2010 naj bi se kot režiserji vpisali Vlado Škafar, Jan Cvitkovič, Miha Hočevar in Janez Burger. Začnimo najprej z zadnjim omenjenim režiserjem, saj je njegov film specifičen v smislu, da gre za koprodukcijo. Burgerjev film Circus Fantasticus je namreč slovensko-irsko-finska koprodukcija, ki žanrsko precej odstopa od 'norme' slovenskega filma. Gre namreč za skoraj nadrealistično dramo o nenavadnem povojnem dogajanju. Ovdoveli mož v od vojne 'razsuti' pokrajini, ki obdaja njegovo hišo, odkrije hrupno vozilo, iz katerega izstopijo bizarni, a povsem človeški liki.

Gremo mi po svoje, katerega kleč so zapleti zaradi taborniškega starešine, ki preresno jemlje svojo vlogo. O filmu, ki je trenutno v fazi postprodukcije, je režiser zapisal: "Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij."

Brskanje po človeški psihi
V delu je tretji celovečerec Jana Cvitkoviča, katerega naslov sicer aludira na Cvitkovičev poklic, torej na poklic arheologa, v resnici pa se pod naslovom Arheo skriva zgodba o povsem drugačni arheologiji. Gre za arheologijo podzavesti, za brskanje po praspominu, ki definira naša bazična psihološka stanja. Nekaj bolj konkretnih namigov glede vsebine, ki jih ponuja tudi spletna stran Filmskega sklada Republike Slovenije: "Moški, Ženska in Deček. Trije ljudje v brezčasni pokrajini. Med seboj se ne poznajo, njihova kulturna pripadnost je nedefinirana. Vsak zase skušajo preživeti. Počasi med njimi prihaja do stikov /.../. Tudi zadnji napovedani film se ukvarja z odnosi med posamezniki, ki so si in ki si obenem niso blizu. To je film Oče Vlada Škafarja, ki ga napovedujejo kot pretresljivo ljubezensko zgodbo med sinom in očetom, ki jima ni usojeno živeti skupaj.

Za konec časa Eme Kugler
Ta čas je v distribuciji več slovenskih filmov, o katerih smo tudi že pisali. Posebej pa želimo tokrat omeniti zadnji film Eme Kugler Za konec časa, ki bo sklenil tudi festival Mesto žensk in ki bo mednarodno premiero doživel na festivalu neodvisnega filma in videa v New Yorku. Kuglerjeva je vendar ena redkih Slovenk med filmskimi ustvarjalci, vanj pa je vstopila kot priznana videastka. Film, v katerem ne nazadnje poleg Igorja Samobora, Maje Delak, Marka Mandića, Demetra Bitenca in nekaterih drugih nastopa tudi priznana ameriška pevka, igralka in pesnica Lydia Lunch, je "film o duši, o telesu in o nezmožnosti spoja teh dveh entitet, ki tvorita civilizacijsko formo, ki se imenuje človek". Film se sicer loteva najosnovnejših temeljev človeške ontologije, in sicer raziskuje človeka kot prizorišče nenehnega boja dveh entitet: telesa in duše.