Zveza Romov Slovenije (ZRS) je v počastitev 5. novembra, svetovnega dneva romskega jezika, pripravila simpozij z naslovom Romska literatura v Sloveniji.
Pozornost so namenili predvsem pisani romski besedi ter njeni uporabi v leposlovni in strokovni literaturi. Predstavili so dela romskih literarnih ustvarjalcev. Romska književnost je postala zgodovinsko dejstvo šele v 20. stoletju, medtem ko je med Romi že od nekdaj obstajalo ljudsko besedno ustvarjanje. Poznamo tudi posamezne pisce romskega rodu v različnih državah. V Španiji se je romska kri, denimo, pretakala po žilah pisatelja Miguela de Cervantesa Saavedre in pesnika Antonia Machada, v Angliji je ustvarjal religiozni pisec John Bunyan, v Rusiji pesnik Adam Tikno, v Srbiji in drugih ­državah nekdanje Jugoslavije so bili znani romski pisci Milan Begović, Nikolaj Velimirović in Velimir Živojinović – Massuka, v Romuniji Ion Budai-Deleanu, na Madžarskem Menyhért Lakatos in številni drugi.
Janja Rošer, predsednica Sveta romske skupnosti, je navzoče pozdravila v romskem jeziku in tako pokazala pozornost do svojega jeziku, ki je tudi eden izmed evropskih jezikov. Po njenih besedah je treba najmlajše spodbujati k učenju romskega jezika, kajti brez jezika ni identitete.
Kot je dejala Rošerjeva, je dobrodošlo, da se romska literatura v Sloveniji razvija, vendar se med mladino znanje romskega jezika izgublja. "ZRS izdaja revije za romske otroke, kar pa je premalo, saj nekateri nočejo govoriti maternega jezika. Poleg tega poznamo starše, ki so pasivni v tej smeri, namesto da bi spodbujali otroke k učenju romščine," opaža Rošerjeva ter pristavlja, da ZRS z izdajanjem knjig in časopisov opravlja svoje delo. "Še romska društva je treba spodbujati k delovanju v smeri promocije romščine, saj je škoda, da se naš jezik izgublja."
Rošerjeva pojasnjuje, da je težko standardizirati romski jezik, ker ga sestavlja veliko narečij. Zaradi tega je "pomembno izdajati slovarje in priročnike za uporabo romskega jezika. V Sloveniji je sicer nekaj leposlovja, pesmi, pravljic z romsko tematiko, vendar je precejšen del napisan v slovenščini. Več romskih zgodb bi moralo biti v romščini," je prepričana Rošerjeva.
Književnost Romov na Slovenskem se je začela pod okriljem društva Romani union, ki je bilo ustanovljeno leta 1991 v Murski Soboti. Leta 1994 je izdalo prvi literarni zbornik Lunin prstan, njegova avtorja sta Jožek Horvat Muc in Jože Livijen. Kot mlada Roma sta se bralcem predstavila s pesmimi oziroma z dramskim besedilom Legenda, prvo knjigo romskih ustvarjalcev v romskem jeziku. Izdana je bila dvojezično, saj sta jo hotela približati tudi slovenskim bralcem.

Horvat Muc je opozoril, da se v zadnjem času vse več Romov trudi ohranjati romski jezik in da so dela romskih literarnih ustvarjalcev zelo pomembna. Tovrstno ustvarjanje se je v zadnjih letih močno okrepilo, država pa bi ga po njegovem mnenju lahko podprla s sistemsko uvedbo poučevanja romskega jezika v šolah za tiste, ki bi se ga radi naučili.
Horvat Muc dodaja, da se ob letošnjem dnevu romskega jezika posebna pozornost namenja romskim literarnim ustvarjalcem, ki pišejo v romščini, in tistim, ki prispevajo k temu, da se romski jezik raziskuje in poučuje.

"V Sloveniji se s poučevanjem romščine največ ukvarjamo pri ZRS-ju ter Inštitutu za romološke študije, izobraževanje in kulturo. Svoje prispevajo še društvo Romani union, razna romska združenja in posamezniki kot tudi nekatere osnovne šole, kjer so romski pomočniki ustrezno izobraženi za poučevanje romskega jezika. Romščina je za zdaj še izbirni predmet, vendar se odvija postopek njene sistematizacije. V Sloveniji smo kot prvi v Evropi oblikovali gradivo za sistematizacijo romskega jezika, ki se zdaj širi tudi po drugih državah. Naša želja namreč je, da se romščine naučijo vsi, ki jih to zanima," poudarja Horvat Muc, ki ugotavlja, da se je nekateri Neromi prizadevno učijo.
Od romskih literatov na slovenskih tleh so poleg omenjenih Horvata Muca in Livijena znani Romeo Horvat – Popo, Slobodan Nezirović, ki je med drugim pripravil izdajo romskih pravljic, Stanko Baranja – Muri, Imer Traja Brizani, ki je pripravil več otroških pesniških zbirk. Omeniti velja tudi Jelenko Kovačič, Mladenko Šarkezi, Marino in Madalino Brezar, Rajka Šajnoviča, Samanto Baranja in Jasmino Ahmetaj.
Za MMC Bogdan Miklič