Na Koroškem po zdajšnjih podatkih lubadar povzroča največ težav v občini Dravograd, kjer je je izdanih odločb za posek več kot 5400 kubičnih metrov smrekovih dreves, skupno pa je lastnikom gozdov na Koroškem za posek izdanih odločb že za več kot 15.000 kubičnih metrov dreves, je pojasnil vodja slovenjgraške območne enote ZGS-ja Branko Gradišnik.

Pri razglasitvi velike nevarnosti gradacije oz. velike nevarnosti stopnjevanja napadov smrekovega lubadarja sicer ne gre za formalno razglasitev nevarnosti, kot je to ob razglasitvi požarne ogroženosti naravnega okolja, saj za razglasitev velike nevarnosti gradacije lubadarja ni podlage v kakšnem predpisu. Gre predvsem za poziv lastnikom gozdov prek medijev k čimprejšnjemu ustreznemu ukrepanju, je pojasnil Gradišnik.

Zdaj so namreč vremenske razmere ugodne za razvoj velikega in malega smrekovega lubadarja v vseh gozdovih. Še posebej pa so izpostavljena območja, ki so bila v preteklih letih prizadeta zaradi naravnih ujm. Podrta ali poškodovana drevesa smreke namreč predstavljajo veliko nevarnost za prenamnožitev lubadarja in nastanek velikih žarišč.

Gradišnik je še pojasnil, želijo lastnike gozdov spodbuditi k čim hitrejšemu ukrepanju, saj bo le pravočasen posek prizadetih dreves prispeval k upočasnitvi gradacije in s tem k manjši ogroženosti gozdov. Vse lastnike gozdov tako pozivajo, naj redno pregledujejo svoje gozdove in o pojavu lubadarja obveščajo pristojne revirne gozdarje, ki bodo podali ustrezna navodila za ukrepanje.

Na ZGS-ju hkrati pozivajo tudi preostalo javnost, kot so planinci, lovci in drugi, naj obveščajo pristojne revirne gozdarje o pojavih lubadarja.

Vetrolomi poškodovali gozdove

Gozdove na Koroškem sta močno prizadela vetroloma decembra 2017 in oktobra lani. Lani so bili najbolj poškodovani gozdovi v občini Črna na Koroškem, v ujmi leto prej pa gozdovi v dravograjski občini, prav tako pa tudi na črnjanskem in radeljskem območju.

Z napadi podlubnikov se spopadajo tudi lastniki gozdov drugod po Sloveniji, vendar, kot je pojasnil vodja sektorja za ukrepe v gozdovih pri ZGS-ju Jože Mori, velika nevarnost gradacije smrekovega lubadarja na drugih območjih Slovenije ni bila razglašena.

"Predvidevamo pa lahko močnejše napade predvsem na območju Bleda, kjer gradacija še ni končana, in na območju Kočevskega, kot posledica prenamnožitve zaradi velike količine podrte lesne mase smreke ob vetrolomu v letu 2017," je sporočil Mori.