Težave s podlubniki, med katerimi sta v Sloveniji najnevarnejša osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar, so bil po lanskem žledolomu, ki je pustil precej polomljenih iglavcev, sicer pričakovane, vendar pa je njihov razmah zavod za gozdove nekoliko presenetil, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove. Po njegovih podatkih bi lahko bil razmah največji po 2. svetovni vojni ali pa celo še dlje.

Poškodovani iglavci kot gojišča
Čeprav sanacija po žledolomu napreduje dobro, je ponekod zaradi velikega obsega škode v gozdovih ostalo še veliko poškodovanih iglavcev, kar je potencialno gojišče za podlubnike. Takšna so, denimo, območja Postojne, Ljubljane, Tolmina, deloma tudi Kranja in Kočevja, dodatno pa se je problem pojavil tudi v Novem mestu, je pojasnil Oražem.

Posek zaradi podlubnikov v povprečju doseže letno 292.000 kubičnih metrov napadenega drevja, ki smo ga v prvem letošnjem polletju skoraj že dosegli. Doslej je bilo najbolj kritično leto 2005, ko so morali zaradi podlubnikov posekati približno 755.000 kubičnih metrov, letošnje prvo polletje pa je že preseglo posek iz prvih šestih mesecev leta 2005, je navedel Oražem.

"Tudi vreme, ki se napoveduje, kaže na zelo ugodne razmere za razvoj podlubnikov. Narava je ponudila bogato pogrnjeno mizo lubadarjem," je dejal Oražem in lastnike gozdov pozval, naj redno tedensko pregledujejo gozdove in ob odkritju napada o tem obvestijo revirnega gozdarja ter nemudoma začnejo posek in preventivna varstvena dela. Poleg tega je treba neobeljeno hlodovino odpeljati pred izletom podlubnikov iz gozda.

Lastnina kot obveznost
Nekaj lahko naredi tudi stroka, vendar pa so za izvedbo potrebnih del najprej odgovorni lastniki gozdov, je opozoril Oražem. "Vsaka lastnina lastnika obvezuje, da z njo gospodari kot dober gospodar," je povedal Oražem. Podlubniki se lahko sicer razširijo v sosedov gozd, negativno pa vplivajo tudi na stabilnost gozdnih ekosistemov. Večino lubadark v gozdovih, tudi zasebnih, sicer odkrije zavod za gozdove, in ne lastniki.

Koliko napadenega drevja bo treba letos posekati zaradi podlubnikov, Oražem težko predvideva, pričakuje pa, da bo številka rekordna. Po optimističnem scenariju bo napadenih okoli 800.000 kubičnih metrov drevja, po realističnem 1,5 milijona, po črnogledem scenariju pa štirje milijoni, je povedal.

Škoda na hlodovini bi tako po optimističnem scenariju dosegla 50,4 milijona evrov, po preostalih dveh pa 94,5 milijona evrov ali kar 252 milijonov evrov. Škoda na gozdnega posestnika bi v tem primeru znašala 109, 205 ali 545 evrov. V običajnem letu doseže 18,4 milijona evrov oz. okoli 40 evrov na posameznika, je navedel Oražem. Cena zdrave smrekove hlodovine se giblje pri 88 evrih na kubični meter, pri počasni sanaciji pade na 60 evrov, pri prepozni pa na 35 evrov za kubični meter, je opozoril.

Časa ni veliko
Da je lastnina pravica in obveznost, bo poskušalo lastnike gozdov obveščati tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je povedal generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Jošt Jakša in dodal, da lubadar ne pozna meja. Čas za ukrepanje je zelo kratek, v optimalnih razmerah nekje od deset do 20 dni, sicer pa bistveno krajši, je povedal in opozoril, da se bodo razmere umirjale še nekaj let.