"Še vedno mislim, da bi bilo poleg namestitve videokamer treba v neki dolgoročni viziji razvoja mesta narediti okoli stare trte tudi primerno ograjo, kot neke vrste mini botanični vrt, saj se glede na naraščanje stopnje vandalizma v Mariboru res bojimo za njeno kondicijo in stabilnost. Ker nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi," je opozorila direktorica Zavoda za turizem Maribor Pohorje Janja Viher.

Izpostavila je nedavno uničenje izjemne Brinarjeve jelke na Rakitni in dodala, da lahko že en sam objestnež povzroči nepopravljivo škodo. Spomnila je tudi, da so neznanci lani izruvali eno izmed dreves v bližini stare trte, nekajkrat pa se je že zgodilo, da so s trte trgali mladike in grozdje. Ob trti je velikokrat po nočnem razgrajanju nametanih polno smeti, letos spomladi so objestneži celo popisali tablo na pročelju hiše stare trte.

Nadaljnjo škodo je po mnenju Viherjeve mogoče preprečiti zgolj s fizično prepreko. Umetelno kovana ograja po njeni oceni ne bi skazila podobe trte, hkrati ne more spremeniti pogojev za njeno rast, kot bi to storila ograja iz stekla.

Je ograja res rešitev?
Postavljanje stare trte za ograjo se na drugi strani zdi popolnoma neprimerno arhitektu Tomažu Kanclerju. "V zoološkem vrtu in zaporu dajemo živali in zločince za ograjo, v ograjeni prostor, pri objektu svetovne naravne dediščine pa bi ravnali ravno obratno," je dejal. Prepričan je namreč, da je namesto postavljanja ograj potrebna intenzivna komunikacijska kampanija, ki bo opozorila na pomen in spornost dogajanja okoli stare trte. "Samo tako lahko dosežemo premik v razmišljanju tistih, ki dvignejo roko nad mogoče najpomembnejšo mestno znamenitost," je sklenil Kancler.

Na Zavodu za turizem Maribor Pohorje si želijo urediti celotno območje okoli hiše stare trte, da bi postalo obiskovalcem prijaznejše. Tako kritikam lokalnih prebivalcev in gostincev navkljub v tem delu Lenta odstranjujejo parkirna mesta, veseli pa so tudi, da napreduje obnavljanje bližnjega Žičkega dvora, ki je zdaj v zasebni lasti.

V prenovljenem minoritskem samostanu si želijo vzpostaviti vinogradniški muzej, nove vsebine pa iščejo tudi za trenutno prazen Sodni stolp. Tako bi temu delu mesta dali novo podobo in posledično morda tudi tako zmanjšali prisotnost vandalov, je menila Viherjeva.

Trto zasadili v času turških vpadov
Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Kljub srditim bojem med napadalci in branilci mesta je preživela, današnja hiša stare trte pa je bila takrat del mariborskega mestnega obzidja. Trti niso do živega prišli niti požari, ki so bili zaradi lesenih ostrešij in slamnatih streh v poznem srednjem veku precej pogosti, niti trtna uš, ki je pomorila marsikatero mestno trto. Tudi zavezniško bombardiranje mesta ob koncu 2. sv. vojne, ko je bila hiša stare trte delno porušena, je uspešno preživela in predstavlja danes eno glavnih turističnih znamenitosti Maribora.