Na današnji dan 15. aprila 1968 je takratna TV Ljubljana, v kateri je bilo veliko zagnanih in prodornih novinarjev pod vodstvom urednika Marka Rožmana, redaktorja Tuga Klasinca, odgovornega urednika Vida Štempiharja in realizatorja Emila Rižnarja, s filmskega traku v eter poslala prvi slovenski TV Dnevnik.

Nad ekipo je bedel Dušan Fortič, takratni direktor TV Ljubljana, ki ima zagotovo največ zaslug, da je prvi slovenski TV Dnevnik zagledal luč sveta.

Dolgoletne želje po lastnem TV Dnevniku
TV Ljubljana, ki je začela redno oddajati 11. oktobra 1958, si je v svoji biti dolgo želela ustvarjati lasten, slovenski TV Dnevnik, a je bila od ideje do končne izvedbe dolga in trnova pot. Slovenska televizija se je vrsto let razvijala kot del skupnega jugoslovanskega televizijskega programa (JRT).

Toda s čedalje hitrejšim naraščanjem vloge in pomena televizije v našem življenju kakor tudi s čedalje večjo zahtevnostjo časa se je moral sredi tega programa polagoma razvijati slovenski televizijski program kot del slovenskega prostora, njegovih potreb in ustvarjalnosti. Tako se je v 60. letih 20. stoletja naglo povečeval delež programa, ki se je usmerjal k slovenskemu gledalcu in približeval televizijo slovenskemu družbeno-političnemu in kulturnemu hotenju.

Logična posledica družbeno-političnih dogodkov
Pomembno vlogo je pri tem imelo tudi uresničevanje načela jezikovne enakopravnosti in uveljavljanje televizije kot najvplivnejšega sredstva družbeno-politične in kulturne akcije na Slovenskem. "Ko so dozorele družbeno-politične razmere in ko se je RTV Ljubljana skupaj z drugimi televizijami v Jugoslaviji usposobila tudi tehnično (dvojna reverzibilna televizijska zveza od Nanosa do Skopja, povezava z mednarodnimi viri informacij v okviru Evrovizije in Intervizije, izpopolnitev studijske tehnike itd.), je napočil čas, ko si slovenske televizije ne moremo več zamišljati brez osrednje informativne oddaje, kakršna bo slovenski TV dnevnik," je ob uvedbi TV dnevnika davnega leta 1968 zapisal Dušan Fortič, takratni direktor TV Ljubljana.

Slovenski TV Dnevnik je bil pravzaprav logična posledica družbeno-političnih dogodkov; ta bi se zgodil že mnogo prej, a se ni, krive za to so bile neugodne družbene razmere, pa tudi siceršnja politika in režim v takratni Jugoslaviji.

Slovenci smo pred uvedbo slovenskega TV dnevnika že poznali TV obzornik, ki je ponujal krajše vesti iz domovine in tujine in je bil pri gledalcih lepo sprejet, slovenski TV Dnevnik pa bi bil v bistvu nadgradnja informativnega programa TV Ljubljana, v slovenskem prostoru pa bi postal nekaj novega.

Nepozabni tim Velkavrh, Vodopivec, Jakopič
Pisal se je 15. april 1968, ko sta se iz studia TV Dnevnika oglasila nepozabna napovedovalca, žal že pokojna Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, napovedovalec Pavle Jakopič pa je gledalcem posredoval vremensko napoved.

Prvi temelji TV dnevnika so bili narejeni in poti nazaj ni bilo več. Z novo informativno oddajo TV Dnevnik je slovenski televizijski program dobil krono razsežnosti in angažiranosti. Končano je bilo razdobje ekstenzivne rasti slovenske televizije. Ustvarjalci TV Dnevnika so se od prve oddaje naprej dobro zavedali, kakšno mora biti programsko poslanstvo TV Dnevnika, vsebina in kakovost sta bili temeljno vodilo pri izvedbi osrednje informativne oddaje in seveda kakovostna in korektna obveščenost.

Navdušenje gledalcev
Slovenski TV Dnevnik je bil sprva na programu vse dni v tednu, razen nedelje, začel se je ob 20.00 in končal ob 20.30. Nova informativna oddaja je bila med gledalci sprejeta z navdušenjem in velikim zanimanjem. Že v svojih začetkih je TV dnevnik posredoval več domačih vesti, problemov in značilnosti dogajanja na Slovenskem.

TV Dnevnik je že v svojih začetkih postal mnogo bolj usmerjen k osnovnemu nosilcu družbeno-političnega razvoja, neposrednemu proizvajalcu in samoupravljavcu ter njegovim družbenim interesom, ki jih je uresničeval v okviru takratnega samoupravnega sistema v delovni organizaciji, komuni, republiki in federaciji. Pravzaprav so bili takratni TV Dnevniki ogledalo časa na družbeno-političnem področju v Sloveniji in Jugoslaviji, v najžlahtnejšem pomenu besede pa so že prve oddaje vključevale področje kulture z vso širino znanstvenega in umetniškega ustvarjanja.

Obdobje najboljših napovedovalcev
TV Dnevnik smo skoraj desetletje spremljali v črno-beli tehniki, svoj domicil je imel v 5. nadstropju radijske hiše na Tavčarjevi 17, zadnji črno-beli TV Dnevnik iz Tavčarjeve 17 je bil na sporedu 31. decembra 1977, prebrala ga je napovedovalka Marija Velkavrh.

Z omenjeno oddajo se je končalo neko obdobje, ko so TV Dnevnik prebirali najboljši napovedovalci – poklicni govorci s takratnega Radia Ljubljana. Za ilustracijo naj omenim le nekaj imen bralcev TV Dnevnika – od že omenjenih Velkavrhove in Vodopivca so TV Dnevnik brali še Nataša Dolenc, Jernej Pikel, Ajda Lesjak Kalan, Janez Kranjc, Julka Vahen, Rado Časl, Edi Mohorko, Slobodan Kaloper, Milanka Bavcon, Borut Mencinger, Menči Klančar, Slavko Kastelic, krajše obdobje tudi Tonja Rahonc, Nadja Peterin - zdaj Jarc, Eva Janc, pozneje pa še Ivan Lotrič, Teja Senica, Jasna Rodošek, Janez Dolinar, Zvone Krznar in drugi.

Športni novinar kot pika na i
Z novim letom leta 1978 pa so gledalci doživeli popolno prenovo TV Dnevnika, ki se je iz radijske hiše preselil v novi televizijski center na Kolodvorsko 2, v nove studijske prostore. Gledalci so ga po novem začeli spremljati v barvni tehniki. "Taktirko" v TV Dnevniku so prevzeli tako imenovani voditelji, vrsto let so jim pomagali še kolegi napovedovalci z Radia, ki so brali vesti, piko na i pa je prenovljenemu TV dnevniku dal še športni novinar, ki je poročal o novostih s področja športa.

Sledile so še druge novosti TV Dnevnika, denimo sestava oddaje, tako je količina vizualnih vsebin hitro naraščala – 63 % oddaje so tako zavzemali posneti prispevki, oziroma slika, 24 % informacij je bilo branih, 13 % vsebin pa ilustriranih.

Znana imena malega ekrana
Skozi leta so se zvrstili številni voditelji TV Dnevnika – Tomaž Terček, Zvone Petek, Matjaž Tanko, Jure Pengov, Janez Čuček, Janko Šopar, Branko Maksimovič, Tadej Labernik, Tone Hočevar, Vlado Krejač, Slavko Bobovnik, Nada Lavrič, Danica Simšič, Lidija Hren, Metka Volčič, Darja Groznik in drugi.

Kot zanimivost zapišimo, da so se poklicni radijski napovedovalci, ki so dolga leta brali novice iz TV Dnevnika, dokončno umaknili leta 1995 in od takrat naprej TV Dnevnik vodijo le televizijski voditelji – tako jih na malih ekranih lahko spremljamo še danes. Krajši čas smo televizijske voditelje v TV Dnevniku lahko spremljali tudi v parih. TV Dnevnik je v dolgih letih oddajanja doživel veliko grafičnih in slogovnih sprememb, zamenjane so bile uvodne in končne špice in še bi lahko naštevali …

Naš TV Dnevnik tudi v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu
Danes priprava in izvedba TV Dnevnika poteka v digitalni tehnologiji, kar prinaša številne prednosti pri obdelavi slike in zvoka. S pomočjo satelitskega oddajanja si lahko oddajo ogledajo tudi gledalci po Evropi, naš TV Dnevnik pa lahko spremljajo celo v Severni Afriki in gledalci na Bližnjem vzhodu.

TV Dnevnik nastaja v tako imenovanem TV-desku, urejajo ga Janja Koren, Irena Ulčar Cvelbar, Stane Šterbucl, Boštjan Kogovšek, občasno še nekaj drugih urednikov, ustvarjajo pa prodorni in prekaljeni novinarji, televizijski dopisniki iz domovine in tujine, ob pomoči realizatorjev, lektorjev, tajnic in izkušenega tehničnega osebja.

TV Dnevnik tudi v prihodnje ostaja osrednja informativna oddaja, zdaj jo vodijo izkušeni televizijski voditelji – Manica Janežič Ambrožič, Vlasta Jeseničnik, Jasmina Jamnik in Dejan Ladika. Čestitke ob velikem jubileju – 45. obletnici oddajanja slovenskega TV Dnevnika.