Čelharjevo zanima fenomen gledanja, prenos notranjega doživljanja na platno, subjektivnost tega prenosa in intimen dialog med vid(e)nim in posredovanim, v katerega je vpet tudi gledalec. Z leti je izoblikovala svoj slikarski besednjak, ki ga označuje omejena barvna paleta in zadržano umirjena poetika, v vsebinskem smislu pa ikonografija sodobne enodružinske hiše.

Ubeseditev občutja prek rituala
Slikanje je za mlado slikarko globoko intimna izkušnja, v katero vstopa prek več predhodnih faz. Blizu ji je raziskovanje lastnih notranjih občutij in duševnih stanj, od koder vrejo na dan tudi izviri njene ustvarjalnosti. To tenkočutno prisluškovanje lastni notranjosti predstavlja prvo fazo v nastajanju slike.

Potem ko izlušči najsplošnejše občutje, ga slikarka ubesedi s pomočjo besednega rituala oz. zapisovanja asociacij, ki so nekakšne oporne točke v pretvarjanju mentalne ravni v materialno. Z besedami označeno zaporedje faz bi se glasilo: notranje občutje – mentalna skica – besedne asociacije – slikanje – slika – gledalec.

Slikanje kot postopna gradnja
Za Nino Čelhar je vsaka posamezna stopnja v nastanku njenih del pomembna in posveča se ji povsem predano. Slikanje je zanjo podobno gradnji, ki zahteva vso osredotočenost in potrpežljivost. Ne uporablja predhodnih skic, ker želi doseči čim bolj neposreden učinek, črta namreč ni enaka, če jo potegne prvič ali drugič.

Kombinira najrazličnejše tehnike (akril, akrilni spreji, bela zidna barva, tempere, gvaš, tuš, oljne barve, oglje, pasteli, krede, voščenke, flomastri, barvice), ki ji glede na različna merila (transparentnost, prekrivnost, optimalna tekstura, vpojnost, odtenek barve itd.) dovoljujejo, da doseže vtis, ki ga zasleduje.

Nina Čelhar (1990) je študij slikarstva na ALUO-ju končala leta 2012. Podiplomsko se je tam izobraževala še na drugi stopnji, leta 2013/2014 pa je preživela na izmenjavi v Hochschüle für Grafik and Buchkunst v Leipzigu (Nemčija). Leta 2012 je prejela nagrado ALUO za posebne dosežke, letos pa je bila izbrana med desetimi finalisti za prestižno nagrado ESSl Art Award.

Odprtje je speljalo vodstvo po razstavi, ki je potekalo v obliki pogovora med umetnico in kustosinjo Andrejo Borin.