Kljub fantovemu prepričanju pa je poker, vsaj v Sloveniji, obravnavan kot igra na srečo, čeprav je z vzponom televizijskih prenosov in spletnega igranja doživel izjemno priljubljenost. V živo se tako poker uradno igra le v igralnicah, pri čemer ima koncesije za žive igre, torej igre, ki jih vodi poklicni delivec kart ali pa krupje, omejene na manjše število igralnic.
V ljubljanskih igralnih salonih živih iger tako ni, a naivno bi bilo prepričanje, da pokra ni mogoče igrati v živo. Ob precejšnjem zanimanju za priljubljeno kombiniranje kart je zraslo tudi veliko število zasebnih sob, kjer igralci preizkušajo svojo srečo oziroma spretnosti. V vsakem malo večjem kraju po Sloveniji je poker v takih sobah mogoče igrati vsaj enkrat tedensko. V prestolnici, kjer je sob več, pa tako rekoč vsak večer.
"Glavna razlika med pokrom in drugimi igrami na srečo je v tem, da ti igraš proti nasprotniku, ne pa proti hiši," mi pojasnjuje eden izmed organizatorjev igre v živo. Hiša oziroma room (soba), kot imenujejo igralci prostore, kjer poteka igra, si namreč od vsake igre vzame določeno provizijo, imenovano rake, ki je odvisen od količine stav, ki jih posamezni igralci vplačajo. S tem organizatorji pokrijejo stroške prostora in honorar za delivca kart, če je igra dovolj močna, pa ustvarjajo dobiček.
Dve tretjini znanje, tretjina sreča
Kljub temu pa je sreča tudi v pokru pomemben dejavnik, moj najizkušenejši sogovornik ocenjuje, da je vpliv sreče na razplet igre nekje med 20 in 30 odstotkov. "Lahko igraš še tako dobro, ampak če se bodo nasprotniku karte poklopile, boš izgubil. Ravno včeraj sem igral prek spleta in sem pridelal za deset tisoč evrov izgube, večinoma sem imel boljše karte od nasprotnikov, potem pa se jim je pri zadnji karti posrečilo in padla je tista, ki je ustrezala mojemu nasprotniku."
Tako mi vsi sogovorniki povedo, da lahko tudi dober igralec, če mu sreča obrne hrbet, izgublja ves večer. Znanje naj bi se tako pokazalo šele na dolgi rok igranja. Šele po več ponovitvah se tako izkristalizira kakovost posameznega igralca. Po drugi strani pa dejavnik sreče znatno prispeva k vabljivosti pokra začetnikom.
S srečo na svoji strani lahko namreč tudi začetnik premaga izkušenejše igralce, dodatno pa mu pri tem pomaga tudi nepoznavanje strategije igranja, tako redkeje nasede morebitnim trikom izkušenejših igralcev. "Eden izmed nasvetov, ki sem ga prebral v neki knjigi o pokru, je, da pri igri z začetnikom ne poskušaj biti kreativen," mi pove organizator igre.
Trkanje na zatemnjena stekla
Tako se skupaj odpraviva v manjši kraj na mojo prvo živo igro. Srečamo se pozno ponoči v središču kraja, nato pa se odpravimo do starejše hiše v mestu, kjer so izložbena okna zatemnjena. Ko potrkava na vrata, nama odpre mlad visok fant in naju pospremi do mize v središču prostora. Pri fantu vplačava vsak svoj znesek, dobiva žetone in se posedeva za mizo.
Medtem ko sam postopoma osvajam protokol, kdaj vplačevati stave in katere kombinacije kart so vredne mojega vložka, je fant, ki me je na igro pripeljal, precej agresivnejši. Vplačuje stave ter tu in tam kaj tudi dobi, a po dobri uri ostane brez vseh žetonov. Mirno se obrne nazaj h gostitelju in mu poda še enega petdesetaka.
Sam se gesti začudim, a kmalu ugotovim, da fant ve, kaj dela, saj je ves izgubljen vložek kmalu povrnil. Nazadnje s tem, ko je svojega soseda dražil z višanjem stav, čeprav je imel v rokah zelo slabe karte. Ko se je njegov nasprotnik iz igre umaknil, pa mu je pokazal svoje karte in s tem tudi, da mu ga je uspelo "zblefirati".
Tilt in vplačilo "na kredo"
Mož, ki je odvrgel sicer boljše karte, navzven ni pokazal pretiranega razočaranja, a potem se je njegova igra drastično spremenila, saj je fantu, ki me je na igro pripeljal, skušal na vsak način vrniti in ga premagati z blefiranjem, rezultat pa je bil tako klavrn, da je do konca večera organizatorja igre kar trikrat prosil za dodatno vplačilo "na kredo," ki mu ga bo vrnil drugi dan.
Drugi dan mi fant, ki me je na igro pripeljal, pojasnil, da se pojavu, ko igralec zaradi takšnega ali drugačnega razloga izgubi živce in s tem začne nerazsodno igro, v pokeraškem žargonu reče "tilt". Igralec, ki je doživel tilt, v nadaljevanju igre dela več napak in igra manj razsodno. Vprašam fanta, ali tudi sam kdaj "tiltne", pa mi odgovori, da zelo redko. "V igro ne prinesem čustev."
Dimna zavesa
Sicer pa je vzdušje v sobi spominjalo tudi na igralnice, na kar me je opomnil tudi fant, ki me je na igro pripeljal, ko me je opomnil, da na steni ni nobene ure. Organizator poskrbi tudi za pijačo in morebitno hrano. Gostinska ponudba je nekje plačljiva, tam, kjer se igra za višje zneske, pa tudi brezplačna. Igralci pa tudi s pridom izkoriščajo eno izmed redkih prednosti odrinjenosti žive igre onkraj pravil, kamor tudi predpisi o uporabi tobačnih izdelkov ne zaidejo. Čeprav je tisti večer za občasno nevzdržno zadušljivost v prostoru bolj kot tobak poskrbela marihuana.
Tudi fant, ki me je pripeljal na igro, se ni branil marihuane. Povprašam ga, ali to vpliva na njegovo igro, pa mi odgovori, da ne, temveč mu omogoči lažje osredotočanje na igro in predvsem nasprotnike, pri katerih skuša ugotoviti, ali imajo boljše karte od njega. Če pa so igre dolgotrajnejše, pa si nekateri igralci pomagajo tudi s stimulansi, ki jih držijo pokonci.
V službo ne greš pijan
Tisti igralci, ki imajo ambicijo preživljanja s pokrom, pa so do uporabe psihotropnih snovi bolj zadržani. "Po igri se lahko napijemo, zabavamo, ampak med igro pa ne. Če k temu pristopiš resno, je to kot služba. Menda ne boš v službo prišel pijan," meni eden izmed rednejših igralcev, ki je pred časom s prijatelji najel pisarno, v kateri so vsak za svojim računalnikom igrali poker po spletu. "Če se želiš s tem preživljati, moraš imeti red in disciplino. Določiti si moraš ure, ko igraš in ko imaš prosti čas. Vselej se moraš tudi učiti iz svojih napak, jih analizirati in na koncu popravljati." Številni igralci k pokru pristopijo naravnost študijsko in si pri krepitvi svojih veščin pomagajo tudi s knjigami.
Na moji prvi igri je bilo sicer težko oceniti, kakšen vpliv ima marihuana na igralce. Eden izmed soigralcev je proti koncu večera skorajda že zaspal na mizi, medtem ko je najboljši igralec tistega večera, kot so mi ga predstavili njegovi soigralci, kljub marihuani vztrajno večal svoj kupček žetonov. "Si ga videl?" mi med igro navdušeno razlaga moj sosed za mizo, "pri njem nikoli ne veš, kako dobre karte ima."
Preučevanje nasprotnika
Čar žive igre je namreč prav v proučevanju vedenja svojih nasprotnikov, zato ostaja zelo priljubljena, čeprav je bistveno manj donosna od igranja prek spleta, v zadnjih letih pa je njena donosnost še dodatno upadla. "Če so za mizo sami dobri igralci, potem ne boš naredil dovolj denarja. Če je pa kakšna ovca, pa jo boš hitro obral, še posebno če je pripravljen dovolj zapraviti," mi razlaga igralec pokra, ki ima med vsemi mojimi sogovorniki najboljše mednarodne dosežke. Nekateri organizatorji prav zato skušajo svojo igro narediti konkurenčno in določenim igralcem ob vabilu sporočijo tudi, ali na igro pride katera izmed premožnejših "ovac".
Organizatorjem iger je razumljivo v interesu, da je igra čim bolj obiskana in da se igra čim dlje. K temu najbolj pripomore dober delivec, ki mora poleg deljenja kart skrbeti še za to, da igra poteka tekoče, da se igralci ne začnejo dolgočasiti in s tem zapuščati igro. Za igro je, mi pripoveduje eden izmed organizatorjev, dobro tudi, da je na mestu delivca lepo dekle, kar nekatere igralce spodbudi k postavljanju z agresivnejšo igro, delivke pa dobijo tudi več napitnin kot delivci. V tem pogledu se poker ne razlikuje precej od preostalih iger na srečo, saj ima hiša zajamčeno provizijo.
"Avtomati so za ovce"
Kljub temu pa večina igralcev, s katerimi sem se pogovarjal, gleda zviška na igralnice in druge igre na srečo, ki so tam na voljo. "Avtomati so namenjeni striženju naivnih ovac," je stavek, ki sem ga najpogosteje slišal, ko sem odpiral dileme o tem, ali je poker igra na srečo. Kljub temu pa ima večina igralcev izkušnje tudi v preostalih igrah na srečo, tako sem med svojimi obiski igralnic tam srečal tudi ljudi, ki sem jih spoznal na pokru.
Predsodek pa poteka v obe smeri. Tako je tudi izkušeni obiskovalec igralnic, s katerim sem spoznaval vsakdanjik kompulzivnih igralcev, do pokra precej zadržan, pa me kljub temu pospremi na igro v prestolnici. "Poker, kjer so obvezne stave 25 in 50 centov, je brez smisla. Sediš tri, štiri ure, zaslužiš pa lahko nekaj deset evrov." Ko sedeva za mizo, potegne ven petdesetaka in ga zamenja za žetone. Po nekaj igrah se soočiva iz oči v oči.
Ko te nasprotnik prebere
Pogledam svoji karti in tri karte, ki so na mizi, in ugotovim, da imam dva para. Stavim nekaj žetonov, kolega izenači. Ko se na mizi odpre četrta karta, sem tako rekoč nepremagljiv, a še preden mi uspe ugotoviti, ali je bolje staviti ali počakati, me kolega že prebere: "Glej ga, kako je živčen. Ti imaš nekaj velikega." Nato odvrže svoje karte, sam pa se moram zadovoljiti s precej manjšim dobitkom, kot če bi odigrala še dva ali tri kroge stav.
Po prvih nekaj igrah njegov kupček žetonov kopni, nato pa se v določenem trenutku položaj obrne. Spoznam, da ni le odličen poznavalec avtomatov in rulet, temveč tudi pokra. V nekaj urah, kolikor sva preživela pri igri, je podvojil svoj vložek in si ga izplačal. Med vožnjo nazaj mu čestitam, pa samo nezadovoljno zamrmra. "Mah, ta poker je tako tako. Poglej, tam sva bila štiri ure, še več, pa sem zaslužil samo 50 evrov." Pri drugih igrah na srečo je tak dobitek, če je sreča na strani igralca, precej hitreje na računu in seveda tudi obratno.
Turnir prekinila policija
Pove mi, da pri pokru rad igra le turnirje, vendar teh v okolici prestolnice ni. Večina igralcev, ki ima resnejše ambicije v svetu pokra, se zato na turnirje odpravlja v tujino. "Včasih se je to igralo še v Ljubljani, a nazadnje ko sem bil na turnirju, je sredi tega v klub priletela policija. Sem bil noro jezen, ker mi je šlo zelo dobro." Po policijski akciji je turnirje igral le še prek spleta, kar je povzročilo tudi marsikak računalnikov let v steno.
Turnirji so poleg večjega zaslužka za tiste, ki se uvrstijo na višja mesta, pomembni tudi pri razvrščanju posameznih igralcev po kakovosti na različnih lestvicah, ki obstajajo v pokeraški skupnosti. Kljub temu pa visoka mesta na turnirjih niso rezervirana zgolj za profesionalce, saj lahko s srečo na svoji strani visoko mesto osvojijo tudi manj izkušeni igralci.
Popoldanska dopolnilna dejavnost
Na moji naslednji igri se je tudi meni nasmehnila sreča, ko sva se z enim izmed svojih sogovornikov odpeljala v manjši kraj, kjer je organizator sobo uredil kar v svoji hiši, kjer ima sicer tudi svojo obrt. A kriza je poskrbela za padec prometa, zato mu organiziranje igre omogoča pokritje nekaj stroškov, ki jih z obrtjo ne more več. Vsi igralci so tudi dobri znanci, saj so pri njem tako rekoč stalne stranke. Tako tudi že vedo, kako se bo odzval eden izmed njih, ko ga v jutranjih urah pokliče žena, a jo pomiri, da je še v službi.
Na začetku igramo "hold 'em", kjer igralec dobi dve karti in sestavlja kombinacije s petimi kartami, ki so odprte na mizi, nekje na polovici večera pa prestavimo na igro Omaha, kjer vsak igralec prejme štiri karte, dve pa lahko uporabi pri sestavljanju kombinacij s petimi odprtimi kartami.
Od prvega dobitka do prve večje izgube
Čeprav sem se s to igro srečal drugič v življenju in sem pravila še osvajal, mi je bila sreča naklonjena, karte, ki sem jih dobival, so mi omogočile agresivno igro in kmalu sem dosegel svoj prvi in edini dobitek med obiskovanjem živih iger. Kljub temu mi je uspelo soigralcem odtujiti le dobrega dvajsetaka, tako da sem si poleg potnih stroškov priigral še za nekaj kav. Mi pa je dobitek vlil samozavesti do te mere, da sem ob naslednjem obisku živega pokra v prestolnici igral precej agresivneje na veliko veselje izkušenejših igralcev za mizo.
Ko sem se naslednjič vrnil v to sobo, se za mizo nisem več usedel, kar je komaj dvajsetletni delivec med svojim odmorom ocenil kot pametno potezo "Moraš vedeti, da vsi za mizo komaj čakajo nekoga, ki ne zna igrati." Uspeh pri pokru je namreč poleg sreče odvisen tudi od izbire primerne strategije igranja proti posameznim nasprotnikom, strategija pa se skozi leta tudi spreminja. S prihodom mlajših generacij, ki so si prve izkušnje nabirale na spletu, je igra, tako mi pove najizkušenejši sogovornik, postala agresivnejša, in kar zadeva stave, tudi napadalna. "Vsaka šola nekaj stane - nekatere celo preveč," doda.
Usihajoče zvezde igre
Igralci, ki svoje igre ne prilagajajo novim strategijam igranja, tako počasi začnejo kakovostno drseti navzdol. To se je po mnenju mojega najizkušenejšega sogovornika začelo dogajati nekaterim starostam te igre, ki jih pokeraška skupnost še danes spoštuje zaradi njihove pionirske vloge pri populariziranju igre. Zato se vsak moj sogovornik, ki je imel priložnost igrati s katerim izmed pionirjev, s tem tudi zelo rad pohvali.
Sicer pa večina igralcev igra v krogu istih ljudi, kjer se počutijo najbolje, z izjemo novincev, ki so seveda povsod dobrodošli. Moj najizkušenejši sogovornik tako ne mara hoditi na igre, kjer ne pozna ljudi. "Vedno se lahko zgodi, da bo na igri kakšen primitivec, ki bo težil, provociral, se bahal ali kaj podobnega. Meni se s tem ne ljubi ukvarjati več." Tako je ena izmed nalog organizatorja, da poskrbi tudi za varnost in primerno vedenje igralcev. Prav zaradi tega je eden izmed organizatorjev pri svojem delu v partnerstvu z možakarjem, ki skrbi za red. Ko ga povprašam, kako pristopi k svojemu delu, mi mirno odgovori: "Mene vsi poznajo in spoštujejo, zato sploh ni bojazni, da bi se kar koli zgodilo. Dovolj je, da sem navzoč, pa bo vse v redu."
Fantje z vseh vetrov
V manjših krajih, kjer je na voljo ena soba za igro, pa možnosti izbire ni veliko. Tako se za isto mizo znajdejo mladeniči, ki spremljajo različne zvezdnike igre pri prenosih z večjih turnirjev, v družbi starejših možakarjev, ki si izmenjujejo anekdote izza rešetk. "Sam nikoli nisem počel ničesar nezakonitega, pa sem se znašel za mizami v družbi takih ljudi, za katere si nikoli ne bi predstavljal, da bomo imeli stike," mi pripoveduje eden izmed mlajših igralcev.
Na igrah v manjšem kraju se tudi zgodi, da igralci k mizi pristopijo s svojimi zamerami ali pa nerazčiščenimi računi, kar se lahko ob živčnosti zaradi izgubljanja sprevrže tudi v konflikte. Tako sem med opazovanjem ene izmed iger v manjšem kraju lahko videl, kako poker postane oseben. Skozi celoten večer sta se dva nasprotnika med seboj nadigravala, pri čemer jo je eden vedno odnesel bolje.
Ko poker postane oseben
Poraženec je po vsakem porazu znova vplačal 50 evrov. Po nekaj malega izkušenj s pokrom se mi je že dozdevalo, kako se bo večer zanj končal, in nisem se zmotil. Fant je po zadnjem vplačilu skušal na vsak način povrniti izgubljeno in polagal visoke stave, tudi ko ni imel niti približno dobrih kart. Tako ga je njegov nasprotnik v zadnji igri obral za skoraj 50 evrov zgolj z najvišjo karto. Fant poraza ni dobro sprejel in je nasprotnika spodbodel, da mu tako ali tako še nekaj dolguje. Kmalu sta se zapletla v konflikt, kjer so padale težke besede, preden je na koncu eden vendarle popustil.
"To se tudi včasih zgodi," mi je po igri povedal organizator. "Ti ljudje se vsi med seboj poznajo, in potem ko je v igri kakšna živčnost, pride tudi do obujanja konlfiktov iz drugih okoliščin. Jaz jih vedno spodbudim, da naj to rešijo zunaj, če ne, pa zagrozim, da bom igro prekinil. Enkrat se mi je že zgodilo, da sem igro prekinil in vsakemu izplačal njegov vložek ter jih odslovil. Če pa to ne bi zaleglo, imam pa tudi kij, pa to lahko drugače rešimo."
Iskanje izziva v blefiranju
Tisti večer pa sem opazil tudi nekaj drugega, več igralcev za mizo je igralo zelo agresivno in višalo stave, tudi ko so imeli zelo slabe karte. Večkrat se je zgodilo, da je velik znesek romal v roke igralcu, ki je imel le šibek par. "Nekaterim je med igro glavni cilj, da te premagajo s slabimi kartami, nekaterim pa je vseeno," mi razlaga organizator. "Sam recimo igram drugače. Ampak jaz ves svoj denar zaslužim z rokami in ni mi vseeno, kaj se zgodi s petdesetimi evri, ki jih prinesem k mizi. Tisti, ki pa do denarja pridejo na lažji način, pa jim je bolj vseeno in lahko igrajo tako."
Denar pomembno vpliva na potek igre, razumljivo je, da igralci, ki igrajo samo za zabavo, igrajo popolnoma drugače, kot če je v igri še tako nizek znesek. Višje ko so stave, večji je tudi pritisk na igralce in prej se jim lahko zgodi tilt, če izgubijo večji znesek. Tudi moj najizkušenejši sogovornik še kdaj doživi tilt. "Seveda ti ni vseeno, če je na mizi tisoč evrov ali pa več. Potem se pa zgodi, da zadnja karta izniči tvoje vodstvo in nasprotnik zmaga. Takrat je velika nevarnost, da narediš kaj neumnega."
Ko se to zgodi njemu, se po dveh ali treh napačnih potezah skuša zbrati in zapusti igro. "Bolje je to prespati in naslednji dan nadaljevati mirnih živcev. Tudi ceneje je." Pri višjih stavah, kakor igra moj sogovornik, je razmejitev med dvema ali tremi mesečnimi plačami dobička ali izgube odvisna od dveh napačnih potez ali pa od sreče nasprotnika. Tako je na svoji zadnji igri že imel štiri tisoč evrov dobička, ki ga ni unovčil, in ga potem v igri skoraj v celoti izgubil.
Naložba v igralca
Tudi mož, ki mi je predstavil svet igralnic, je že igral za visoke zneske. "Takrat sem igral namesto nekoga, ki mi je dal denar. Trikrat sem izgubil dva tisoč evrov, potem pa sem prišel še četrtič po nov vložek, pa je imel zadržke, ampak potem sem vse priigral nazaj," se spominja ene izmed svojih močnejših iger.
Zato tudi poker, tako kot igre na srečo, v sebi skriva past razvrednotenja denarja. Ko se igralec zaveda, da ima popolnoma realne možnosti priigrati večji znesek, bo tudi bolj lahkomiseln pri izposojanju. Skoraj vsak moj sogovornik pozna nekoga, ki se je z lahkomiselnostjo prezadolžil in potem le stežka reševal nastali položaj.
Temna stran pokra
"Ko se enkrat začne to izposojanje naokoli, ni dobro," mi pripoveduje najizkušenejši sogovornik, ki je tudi sam upnik nekaterim igralcem. "Zgodilo se je že, da je bil nekdo odličen igralec, pa si je potem izposojal naokoli in potem izginil. Nisi ga mogel priklicati na telefon in še vedno ne vemo, kaj se z njim dogaja. Ne vem, kaj je delal, da se je tako končalo."
Po mnenju mojega mlajšega sogovornika, ki igra izključno prek spleta, nastopijo prve težave, ko se lotiš igranja za višje zneske. "Višji ko so zneski, višja je tudi kakovost igre, zato mora vsak pri sebi vedeti, kje je tisti zgornji limit, pri katerem bo še lahko uspešen. Če greš pa zunaj svojega kroga, se slabo piše," je prepričan, a obenem priznava, da je precej drugače igrati, ko je na mizi znesek, za katerega te resno skrbi, da ga boš izgubil.
Vsaka kocka je ista
Ob zadnjem pogovoru o pokru z možakarjem, ki me je popeljal v vsakdanjik kompulzivnih igralcev iger na srečo, sva se ponovno dotaknila vprašanja, ali je poker igra na srečo: "Poker ni popolnoma isti kot ruleta ali avtomati, če gledaš na verjetnost. Ampak kar zadeva psihologijo, pa je vsaka kocka ista. Kar koli pač že igraš, če je za denar, je vsaka kocka ista."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje