Po obletu Plutona se je album (znanih) planetov Osončja izpopolnil, odprlo pa se je vprašanje: kaj zdaj? Kaj je še ostalo za pionirsko raziskovanje, za prve oblete, za prve fotografije nebesnih teles, ki jih od blizu še nikoli nismo videli? Izkaže se, da veliko. Od ledenih teles Kuiperjevega pasu, megalomanskih asteroidov med Marsom in Jupitrom, pa do trojancev ... neraziskanih teles ostaja na tisoče.
"Spočeti" dve novi misiji
Prav temu področju se bosta posvečali dve sveži misiji. Nasa je v okviru starega programa Discovery odobrila financiranje in razvoj dveh povsem novih vesoljskih sond, poimenovanih Lucy in Psyche. Kandidatov je bilo sicer pet, med njimi tudi misija za planet Venera. "To je ves smisel programa. Iti tja, kamor ni šel še nihče, in izvajati prelomne znanstvene raziskave," je komentiral Thomas Zurbichen, Nasin administrator za znanost.

V nekaj letih naj bi se podali v pas asteroidov in med trojance. Zakaj? "Misiji sta namenjeni odpiranju oken v preteklost, v najzgodnejše obdobje našega sistema - le 10 milijonov let po rojstvu Sonca," piše v Nasinem sporočilu za javnost.
Lucy med Jupitrove trojance
Brkljanju po zgodovini primerno je poimenovana misija Lucy. Naziv je dobila po 3,18 milijona let starih ostankih človečnjakinje Lucy (le kot zanimivost, ta pa po pesmi ansambla The Beatles - Lucy in the Sky With Diamonds). Robotsko sondo bodo izstrelili predvidoma oktobra 2021, imela pa bo več tarč. Že leta 2025 bo dosegla prvo, asteroid v glavnem pasu, jo preučila in nadaljevala pot proti trojancem. To so najverjetneje asteroidi, le druge sorte.

Asteroidi so v Sončnem sistemu razporejeni v tri velike skupine. Ena oblikuje velik obroč med Marsom in Jupitrom, to je že omenjeni glavni asteroidni pas. Nekaj izmed njih je človeštvo že obiskalo, denimo največja izmed njih - kar pritlikava planeta - Vesto ter Cerero. Na enem smo tudi že pristali, in sicer Jaxa s sondo Hajabusa.

Grški in trojanski tabor
Drugi dve skupini, prav tako številčni, pa sta odvisni od Jupitra oziroma ujeti v njegovo silno težnost. To so trojanci - vsi nosijo ime po likih iz starogrške trojanske vojne. Ena gruča kroži nekoliko pred Jupitrom, to je grški tabor (in nosi imena junakov starogrške strani v vojni), druga gruča za Jupitrom pa dobiva imena po trojanski strani. Vse potujejo po orbiti plinastega velikana in Sonce obkrožijo enkrat na 12 let.
Arheološki ostanki Osončja
Asteroidi so arheološki ostanki Osončja še iz časov njegovega nastanka. So planetoidi, torej planetom podobna, a od njih neprimerno manjša nebesna telesa. Nastali so v protoplanetarnem disku, kjer se je material počasi lepil skupaj od drobnih zrnc vse do masivnih protoplanetov. Asteroidi in kometi so tisti material, ki se mu ni uspelo združiti v kaj večjega in je ostal zamrznjen v času več kot štiri milijarde let.

Trojanski asteroidi naj bi bili še bolj pristen praostanek. Na njih naj bi našli sledi še starejšega obdobja, trdijo pri Nasi, nastali pa naj bi še precej dlje po orbiti Jupitra. "To je edinstvena priložnost. Trojanci so ostanki prvinske snovi, iz katere so nastali zunanji planeti Osončja. V sebi skrivajo pomembne koščke informacij, s pomočjo katerih poskušamo počasi dešifrirati zgodovino Sončnega sistema. Lucy bo - tako kot istoimenski človeški fosil - najbrž prinesel revolucijo v razumevanju naših korenin," je zatrdil Harold F. Levison, vodja projekta Lucy.

Obstaja sicer možnost, da trojanski asteroidi sploh niso - asteroidi. Med njimi je morda veliko kometov ali celo ujetih objektov Kuiperjevega pasu.

Po stopinjah velikih
Sonda bo gradila na dosežkih že znane misije New Horizons za Pluton in po Kuiperjevem pasu. Nosila bo namreč izboljšane različice instrumentov RALPH ter LORRI; pa tudi nekaj ključnih članov bo delovalo tako na Novih obzorjih kot Lucy. Nekaj prekrivanja je tudi z misijo OSIRIS-REx, nedavno izstreljeno in namenjeno po vzorce asteroida Bennu. Skupen je instrument OTES, ki meri oddano toplotno energijo, ter spet nekaj članov "posadke".
Lucy bo predvidoma obiskala in premerila kar šest trojanskih asteroidov med letoma 2027 in 2033.

Trojanci sicer niso le pri Jupitru. Skoraj vsak planet jih ima, tudi Zemlja enega. A ker jih je daleč velika večina pri Jupitru, izraz kar enačimo s tamkajšnjima gručama.
Edinstvena, kovinska Psiha
Druga misija, Psyche, je namenjenega do edinstvenega, do zdaj nikoli obiskanega asteroida 16 Psiha. To je 230 kilometrov velika kepa kovine - velika večina preostalih asteroidov je prevladujoče kamnitih, ledenih. Nahaja se v asteroidnem pasu, poimenovana pa je po grški mitološki ženski Psihi.

16 Psiha naj bi bila sestavljena iz železa in niklja. Obstaja možnost, da je objekt razkrito jedro nesojenega planeta. Tudi jedro Zemlje je namreč večinoma sestavljeno iz železa (pa še nekaj drugih elementov). Tako bi 16 Psiha lahko bila sredica protoplaneta v velikosti Marsa, oropana plašča skozi številne trke z drugimi nebesnimi telesi milijarde let nazaj.

Od blizu videti jedro planeta
Če to drži, bo misija Psyche pomagala znanstvenikom razumeti, kako so planeti in planetoidi skozi zgodovino izvedli razločitev v plasti - vključno z jedrom, plaščem in skorjo, so napovedali pri Nasi. "Tudi to je edinstvena priložnost, saj bomo raziskovali svet, ki je sestavljen skoraj povsem iz kovine - in ne kamna ali ledu. 16 Psiha je edini tovrsten predmet v Osončju in edini način, da človeštvo kadar koli v zgodovini pride do planetarnega jedra. O naši notranjosti se bomo učili tako, da gremo tja ven," je zatrdila vodja misije Lindy Elkins-Tanton.

Sonda Psyche naj bi bila izstreljena leta 2023, do cilja pa naj bi prispela sedem let pozneje. V vmesnem času bo obletela Zemljo (2025) in jo izkoristila za gravitacijsko pračo, s tem pospešila; v letu 2025 pa opravila še oblet Marsa.

Izvisele misije
V tokratnem paketu programa Discovery je bilo kar 27 predlogov misij, od katerih jih je Nasa lani izbrala pet za nadaljnji razvoj. Dva sta odobrena, kaj pa preostali trije izviseli? Kot kaže, bo Venera "zamudila" človeška obiska. DAVINCI bi raziskoval atmosfero tega peklenskega planeta skozi enourni spust. Malo pred trkom s tlemi bi priskrbel tudi prve fotografije širših Venerinih pokrajin (stari ruski pristajalnik Venera 13 je leta 1982 posnel le nekaj metrov okolice). Delovanje na tleh za DAVINCI ni bilo predvideno.
Drugi nesojeni projekt je sonda VERITAS, ki bi krožila okoli Venere in preučevala površje - topografijo ter sestavo.
Človeštvo ima sicer pri Veneri le eno sondo, japonski Akacuki.
Tretji projekt je dobil še eno manjšo priložnost. To je vesoljski teleskop NEOCam. Po načrtu bi preučeval okolico Zemlje, iščoč bližnja nebesna telesa, predvsem še neznane, potencialno nevarne asteroide. Ti niso šala. Pred tednom dni so denimo odkrili asteroid, ki bo švignil skozi prostor med Zemljo in Mesecem. Odkrili so ga šele dva dni pred tem zdaj že izvršenim dejstvom. Nasa bo razvoj NEOCama financirala še eno, dodatno leto.

Za program Discovery je značilna omejitev stroškov posamezne misije na največ 500 milijonov dolarjev (brez rakete in poizstrelitvenih dejavnosti). Dejaven je od leta 1992 in je dal precej znanih imen vesoljskega raziskovanja, npr. nabiralca kozmičnega prahu Stardust, Merkurjevo sondo MESSENGER, iskalca zunajosončnih planetov Kepler itd.