Ne le ljudi, tudi vlado te dni skrbi, kako bo nov sistem omrežni vplival na račune za elektriko. Toda šokirani so zdaj, leto dni po tem, ko so bile nove tarife že objavljene v uradnem listu, ter mesec dni in po tem, ko nova pravila že veljajo. Ali gre res za skrb za najranljivejše ali bolj za pomoč vplivnemu gospodarstvu?

Gostje v studiu so bili: direktorica agencije za energijo Duška Godina, koordinatorica Levice Asta Vrečko, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež, nekdanji minister za infrastrukturo iz vrst NSi-ja Jernej Vrtovec, sociolog Gorazd Kovačič in podjetnik Aleksander Bastl. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Želi Golobova koalicija podobo popraviti z ukrepi na energetskem področju?

Po fiasku z referendumom o JEK-u 2 državljani vlado Roberta Goloba zavračajo podobno, kot so konec leta 2021 vlado Janeza Janše, je za Tarčo poročal novinar Klemen Košak. Pozitivno ali zelo pozitivno jo je ocenilo manj kot 15 odstotkov vprašanih, negativno ali zelo negativno pa slabih 58 odstotkov. Tako slabe ocene ni vlada imela niti po aferi z nakupom sodne stavbe na Litijski v Ljubljani. Najnižjo podporo doslej ima tudi stranka Gibanje Svoboda, ta ji je padla na le 12,4 odstotka in za SDS-om zaostaja bolj kadar koli.

Želi Golobova koalicija podobo popraviti z ukrepi na energetskem področju? Napovedali so razveljavitev prepovedi vgradnje električnih bojlerjev v novogradnje, zdaj pa nasprotujejo novemu obračunavanju omrežnine. Zaradi novega sistema je Golob ogorčen, zaradi tega naj bi celo odpovedal udeležbo na podnebni konferenci v Azerbajdžanu. Z njim se strinjata tudi koalicijski partnerici SD in Levica, kjer trdijo, da nov sistem, ki velja od oktobra, škodi ljudem.

Duška Godina, direktorica Agencije RS za energijo, ki je vzpostavila nov sistem obračunavanja omrežnine, je presenečena. "Nad izjavami, ki so se zgodile kot strela z jasnega, smo na agenciji za energijo, in tudi jaz osebno, zelo presenečeni. Z vsem tem nismo bili seznanjeni, nihče nas ni povabil na pogovor ali dodatne predstavitev učinkov, da bi morda razjasnili dileme in vprašanja," je dejala.

Premier Golob trdi, da se z direktorico agencije o tej temi ni pogovarjal. "Neposrednih pogovorov ni bilo, ker jih niti ne sme biti." Duška Godina pa trdi drugače. Pogosto se je pogovarjala z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom. Z Golobom pa se je dobila 22. junija lani, pravi. "To je bilo enkrat v preteklem letu, kjer sem mu predstavila ključne spremembe in učinke na vse odjemne skupine, predvsem na gospodinjstva. In to je bilo vse. Nasprotovanja takrat ni bilo."

Preobrat v koaliciji se je zgodil čez noč. Do tega tedna so ostro zavračali kritike, da nov sistem obračunavanja omrežnine prinaša višje cene. "To moram ostro demantirati," je januarja letos dejal minister Kumer in dodal: "Če imamo 900 tisoč merilnih mest v Sloveniji, bo za več kot 800 tisoč gospodinjstev za povprečnega gospodinjskega odjemalca to cenejši način."

Še oktobra so v parlamentu na seji, ki jo je sklicala Nova Slovenija, poslanci Svobode zavračali očitke o podražitvah, ki naj bi jih prinesla nova omrežnina. "Če bo povprečen odjemalec ostal pri istih navadah, bo v povprečju na letni ravni celo kak odstotek, dva, tri omrežnine plačal manj, kot jo plača zdaj," je takrat dejal poslanec Gibanja Svoboda Tomaž Lah.

Zdaj koalicija sklicuje nujno sejo o omrežninah in jo utemeljuje s popolnoma drugačnimi argumenti: "Nova metodologija za številne uporabnike pomeni občutno spremembo stroškov za električno energijo, kar lahko bistveno vpliva na življenjske stroške prebivalcev ter poslovno okolje v Sloveniji," poslanske skupine strank koalicije navajajo v zahtevi za sklic nujne seje Odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor.

Sorodna novica Regulacija cen elektrike podaljšana do konca februarja

Kaj prinaša nov sistem obračunavanja omrežnine?

Nov sistem je precej zapleten, a bistveno je, da se uvaja velika razlika med zimskimi in poletnimi meseci. Če je doslej povprečen uporabnik v povprečju plačal 18 evrov omrežnine mesečno, bo po novem med novembrom in februarjem 29 evrov, med marcem in oktobrom pa 11 evrov mesečno. Povprečno torej 17 evrov mesečno. Na leto pa skupno dobrih 12 evrov manj kot doslej. Nov sistem bo s cenovnimi signali spodbujal potrošnike, da počasi spremenijo svoje navade in tako olajšajo zeleni prehod, pravijo na Agenciji za energijo.

Novemu sistemu nasprotuje Gospodarska zbornica Slovenije. "Direktorica je omenila, da jih bo 98 odstotkov na boljšem. Kaj to pomeni? Da bosta dva odstotka industrije nosila celotno breme? Je to pravično? Je to morda korak k deindustrializaciji?" je za Tarčo dejala direktorica Vesna Nahtigal. Gospodarska zbornica se sklicuje na analizo, ki naj bi pokazala, da se bodo imeli nekateri veliko višje stroške. A na agenciji za energijo pravijo, da jim zbornica te analize ni želela pokazati.

Anomalije starega sistema so ustrezale nekaterim podjetjem

Nekateri poznavalci poudarjajo, da je imel star sistem anomalije, ki so nekaterim zelo koristile. Na primer peščici velikih podjetij, kot so jeklarne. Nekatere so imeli do zdaj poseben način merjenja porabe električne energije. Meritve so bile samo dve uri na dan in podjetja so vedela, kdaj. Zato naj bi takrat zmanjšali proizvodnjo do konca merjenja. Nato so jo spet povečala na običajne obrate. Zato omrežnine niso plačevali glede na dejansko porabo, ampak veliko manj.

"Če bi to nadaljevali, bi dejansko lahko šlo za nedovoljeno državno pomoč, saj bi ta podjetja imela odpustke in dejansko za razliko od preostalih ne bi plačevala omrežnine skladno z uporabo omrežji," navaja Godina. Med temi podjetji so Salonit Anhovo, zdaj imenovan Alpacem, Talum, Štore Steel, pa tudi Slovenska industrija jekla, kjer je podpredsednik Tibor Šimonka, ki je tudi predsednik gospodarske zbornice. Acroni, ki je del skupine Slovenske industrije jekla, je že oktobra, ko je zaživel nov sistem, plačal skoraj trikrat več kot septembra. Namesto dobrih 80 tisoč po novem kar skoraj 230 tisoč evrov.

"Res se sprašujem, da če imamo mi v bistvu to industrijo večinoma na tem prenosnem visoko- in srednjenapetostnem področju in sploh ne na distribucijskem območju, se sprašujem, ali je res pravična taka velika podražitev naenkrat brez možnosti prilagajanja. Za mene je tak akt celo neustaven," meni Nahtigal.

Več bodo plačevala premožnejša elektrificirana gospodinjstva

Druga skupina, ki je po novem sistemu na slabšem, so lastniki velikih sončnih elektrarn. Doslej so plačevali zelo nizko omrežnine, kar jih je spodbujalo, da so si kupili veliko naprav na elektriko. Toplotno črpalko, ogrevani bazen, savno, kupili so si električni avtomobil, morda celo vgradili električno ogrevanje dovoza. Zdaj bodo morali tudi za to plačevati omrežnino. Letni strošek omrežnine naj bi se jim zato zvišal iz 65 na 304 evre. Oproščeni pa bodo prispevka za obnovljive vire energije v vrednosti 62 evrov, tako da bi plačevali 242 evrov na leto. Takšni uporabniki, gre za premožnejše družine, so doslej plačevale celo nižjo omrežnino za elektriko kot samske osebe, ki se niso ogrevale na elektriko, ampak na plin.

"To so anomalije, ki jih je nujno treba odpraviti in pravično porazdeliti stroške med vse odjemalce. Temeljno pravilo je, da mora vsak nositi toliko stroškov, kolikor jih s svojim delovanjem sistemu povzroča," pojasnjuje Godina.

Čeprav naj bi bili letni stroški za veliko večino nižji, pa ima vlada zaradi novega sistema očitno težave. Novembra se je začela zimska sezona in cene omrežnine bodo višje kot lani. Zneski na položnicah bi lahko razjezili ljudi, meni novinar Klemen Košak. Zato namerava vlada določiti nove najvišje možne cene električne energije. Dobavitelji do marca ne bi smeli zaračunavati več kot 77 evrov na kilovatno uro. Ker je ta cena nižja od tržne, bodo imeli izgubo. Znašala naj bi 23 milijonov evrov, pokril pa naj bi jo državni proračun.

A regulacija cen ni edini ukrep, za katerega se je odločila koalicija. Neuradno naj bi mimo MOPE-ja poslanci Svobode pripravljali interventni zakon. Z njim naj bi poskušali razveljaviti nov sistem obračunavanja omrežnine in vrniti starega. A to bi lahko pomenilo poseg v neodvisnost regulatorja, na kar so evropske institucije zelo občutljive, poudarja član sveta agencije Janez Kopač: "Nov sistem omrežnine se je pripravljal tri leta. To je ena redkih, po mojem zelo dobrih strukturnih reform, ki so se izpeljale v Sloveniji v zadnjem obdobju in bi bilo res škoda, da bi še to vrgli v koš."

Razprava

V razpravi, ki je sledila prispevku, je direktorica agencije dejala, da jo "žalosti", da vlada s populističnimi izjavami straši prebivalstvo, pri čemer naj bi imela gospodinjstva in mali poslovni odjemalci, ki so tudi del gospodarstva, v povprečju na letnem nivoju nižje cene.

Na vprašanje, ali ščitijo gospodarstvo, velika in energetsko potratna podjetja, je koordinatorica Levice Asta Vrečko dejala, da se ji zdi pomembno, da v začetku kurilne sezone "ne pahnemo ljudi v energetsko revščino" in da imajo enake račune za elektriko, ne da se jim ti v zimskem času povišajo. Podobno kot na novinarski konferenci po seji vlade je novemu sistemu obračunavanja omrežnine očitala nepreglednost in nejasnost. "Podpiramo odločitev vlade, da se spremembe na položnicah ne bodo poznale," je dodala Vrečko.

"Trditev, da bo prenova obračuna pahnila ljudi v energetsko revščino, ne more držati glede na to, kaj dejansko energetska revščina pomeni. V energetsko revščino ne moreš pahniti odjemalca z enomesečnim višjim računom, ki je od prejšnjega višji za deset evrov. To mora biti popolnoma jasno. Energetske revščine v tej državi sicer niti slučajno še nismo naslovili," je dejala Duška Godina.

Sociolog Gorazd Kovačič pa je politični odziv na spremembo obračunavanja omrežnine označil za dnevnopolitično histerijo. "Na eni strani demagogija opozicije, ki pravi, da je zeleni prehod ideološka izmišljotina, na drugi strani pa panične reakcije vlade. Dejstvo je, da so podnebne spremembe tu, vsak teden gledamo vremenske katastrofe. Dejstvo je, da moramo kot civilizacija prestrukturirati energetiko. Poglejmo, kako se država tega loteva. Na eni strani je spodbujala elektrifikacijo ogrevanja in prometa, na drugi strani je spodbujala gradnjo hišnih sončnih elektrarn, kar dodatno obremenjuje elektroenergetsko omrežje. Jasno je, da bo treba stroške porazdeliti. Politična težava je v tem, da ni bilo ustreznega socialnega dialoga med vsemi vpletenimi, kako ta bremena porazdeliti," meni Kovačič. "Zdaj pa podiramo ukrepe, ki gredo verjetno v pravo smer."

Aleksander Bastl iz Slovenian Business Club pa je opozoril na nepredvidljivost poslovnega okolja. "Država je dejansko spodbujala sončne elektrarne, tudi sam jo imam. A zdaj govoriti, da smo bogati, ker smo hoteli prispevati k zelenemu prehodu v državi, to jemljem kot osebno žalitev," je dejal.

Plačna reforma ali le dvig plač?

Ne le računi za elektriko, pomembna je tudi plača na računu. Vlada veliko stavi tudi na plačno reformo, saj je jasno, da so – denimo v zdravstvu – razmere vsak dan slabše. Pa so višje plače za vse javne uslužbence, pri čemer bodo največ dobili tisti na vrhu, sploh reforma ali gre le za dvig plač, se je spraševal novinar Tarče Žan Dolajš.

Sorodna novica Parafirane tudi kolektivne pogodbe v zdravstvu, sociali, šolstvu, raziskovalni dejavnosti in kulturi

Mojca Hotujec iz Ribnice je strežnica na nevrološki kliniki v Ljubljani. Trenutno je uvrščena v 19. plačni razred. Njena osnovna plača torej ne dosega višine minimalne, razliko do te ji doplačuje država. "Vsak dan, ko greš v trgovino, gledaš cene, gledaš, kakšne so razlike. Iščemo kupone, kje bi dobil kaj ceneje ... Pa greš potem tja kupit na te kupone," je orisala svoj položaj. Tudi po novem letu, ko nihče v javnem sektorju ne bo več imel osnovne plače, manjše od minimalne, bo morala preudarno porabiti vsak evro. Njena plača je namreč zdaj – ob vključenem doplačilu države – okoli 870 evrov, po reformi pa približno 900 evrov, kar pomeni, da se ji bo dejansko zvišala za nekaj deset evrov. Zadovoljna pa je, ker bo vsaj njena osnovna plača višja. Zdaj se bodo namreč poznala napredovanja, ki so prej zgolj manjšala razliko do minimalne plače. In čeprav se neposredno v denarnico ne bo steklo veliko več, se bodo od višje osnove obračunali višji prispevki, vključno za pokojnino.

Višji bodo tudi dodatki, ki so vezani na višino osnovne plače. V domu ostarelih na Vrhniki so pripravili preračune na podlagi njihovih zaposlenih. Njihova čistilka, ki ima zdaj osnovno plačo manjšo od minimalne, bo z novim letom skoraj gotovo uvrščena v razred minimalne plače, torej na dno lestvice. Osnovna neto plača, ki jo je do zdaj z doplačilom čistilki popravljala država, se tako pravzaprav ne bo spremenila. Višji dodatki za delovno dobo, izmensko in nedeljsko delo pa ji bodo prinesli okoli 75 evrov bruto, kar pomeni, da bo na svoj bančni račun prejela mesečno 50 evrov neto več. S tem zneskom pa s hrano še zdaleč ne napolni več nakupovalnega vozička.

Tako bo na dnu plačne lestvice – kaj pa na vrhu?

V najvišjem, 67. plačilnem razredu bodo najpomembnejši funkcionarji v državi: predsednica republike, predsednica državnega zbora in predsednik vlade. Osnovna plača za naštete bo 8821 evrov bruto. Na računu se bo, brez dodatkov, mesečno tako znašlo slabih 5 tisočakov oziroma 4787 evrov. Prej je bil ta znesek okoli 3500 evrov (3514 evrov). Najvišji politiki v državi bodo torej dobili okoli 1200 evrov neto več. A te plače se bodo začele višati šele v naslednjem mandatu, s čimer je želela aktualna vlada omejiti negativni učinek tega – pri številnih nepriljubljenega ukrepa – na javno mnenje. V Gibanju Svoboda so denimo pojasnjevali, da ne želijo, da kdo vladi ali poslancem očita, da so plačno reformo sprejemali zase.

Plača se bo precej povečala tudi županom, ljubljanskemu bo denimo zrasla s 4811 evrov bruto na 8072 evrov. V žepu ljubljanskega župana se bo po postopnih dvigih leta 2028 mesečno znašlo 1600 evrov neto več. To je znesek, s katerim se danes kupi dober prenosni računalnik ali plača potovanje na eksotično destinacijo, denimo Maldive za 1500 evrov.

Zaposleni v javnem sektorju s povprečno plačo si lahko medtem obetajo povišanje za okoli sto evrov.

Sorodna novica Sanja Ajanović Hovnik: Želimo, da država postane zaželen delodajalec

Sorodna novica Podpis izjave o usklajenosti plačnega zakona. Kako bo potekal dvig plač v javnem sektorju?

Vladajoči na reformo veliko stavijo

Prenova plačnega sistema je od številnih napovedanih reformnih projektov te vlade edini, ki bi bil v kratkem lahko uresničen. Finančni minister in glavni pogajalec vlade Klemen Boštjančič je septembra zatrjeval, da gre za "največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih." In v Gibanju Svoboda zatrjujejo, da je plačna reforma "izjemen dosežek te vlade". Očitno je, da na uspeh projekta stavijo veliko. Lani, ko je pogajanja z javnim sektorjem še vodila nekdanja ministrica za javno upravo, Sanja Ajanović Hovnik, se je ocena finančnih posledic plačne prenove gibala okoli 800 milijonih evrov. Na sestanku Gibanja Svoboda lani poleti na Brdu je po naših informacijah finančni minister Boštjančič nekdanji ministrici za javno upravo dejal, da se mora pri finančnem obsegu reforme omejiti. In kako je danes, ko je vajeti plačne prenove prevzel finančni minister sam? Z okoli 800 milijonov se je predviden znesek zvišal na 1,4 milijarde evrov, ki pa bo sicer porabljen v več letih.

Nič se ne jemlje, denar se samo dodaja

Bo javni sektor za ta zajeten denar res deloval bolje? Mnogi poznavalci so do izkupička pogajanj kritični. Nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar meni, da gre več ali manj za linearno povečanje plač za vse plačne skupine. "Vidim, da so sedanje spremembe, tako kot so predstavljene, bolj popravki plač z minimalnimi razlikami v razmerjih med posameznimi plačnimi skupinami."

Novinarka Večera Urška Mlinarič pa pravi, da so pogajalci veliko časa in energije porabili za rešitve, ki mogoče niso najboljše – medtem ko bi moral namen reformi biti zvišanje odzivnosti, učinkovitosti in vzdržnosti sistema. "Plače so le en del. Lahko rečem, če že želijo odločevalci govoriti o reformi, smo zdaj pri črki 'r'," je navedla novinarka.

Kljub drugačnim napovedim pa se, vsaj po do zdaj znanih podatkih, ne uvajajo resne spremembe pri dodatkih. Z njimi lahko nekateri zaslužijo precej denarja, zdravnikom lahko denimo prinesejo tudi več tisoč evrov mesečno. Pri prenovi sistema se torej skoraj nič ne jemlje ali omejuje, denar se zgolj dodaja. "Za kako občutljive stvari gre, govori dejstvo, da kljub napovedi vlade, da bo prevetrila dodatke, ki jih dobivajo javni uslužbenci, in dneve dopusta za specifične pogoje dela, od tega ni nič," je pojasnila novinarka Mlinarič.

"Težko bi govoril o reformi plačnega sistema, tudi o neki izboljšavi. Ker izboljšavo vidim predvsem v tem, da bi bila plača v večji meri odvisna od dejanskih rezultatov dela, medtem ko so v sedanjih spremembah celo nekatere neavtomatične procese spremenili v avtomatizme," pravi nekdanji minister Koprivnikar.

Napredovanja bodo samodejna

Iz sistema ocenjevanja, ki je bil podlaga za napredovanje, se pomikamo v sistem, v katerem bo napredovanje avtomatsko. Mladi bodo napredovali hitreje – vsaki dve leti, starejši počasneje – vsake štiri leta. Pogoj za napredovanje v višji plačni razred pa bo le potek določenega časovnega obdobja in ne rezultati dela. Mogi vidijo v tem korak nazaj. "S tem, ko ocenjevanja zamenjujemo za avtomatizme, gremo v bistvu v nasprotno smer," zadevo komentira Koprivnikar.

Sorodna novica Fides: "Stavko vodimo le še zato, da se lahko sestajamo z vladno stranjo"

V največji vladni stranki sicer napovedujejo drugače. "Kdor dela več in dela dobro, naj bo za to nagrajen! [...] Uvaja se bolj stimulativno nagrajevanje tako bolj uspešnih kot tudi bolj obremenjenih uslužbencev ter več sredstev za nagrajevanje delovne uspešnosti," navajajo.

A novih, jasnih pravil za nagrajevanje najuspešnejših in najbolj delavnih v novem zakonu ni. Težko se bo izogniti uravnilovki. "Rad bi videl, da bi se bistveno povečala razmerja med – ne najvišjo in najnižjo plačo –, ampak med dobrim in slabim delavcem na istem delovnem mestu. To je tisto bistveno razmerje, ki naredi plačni sistem dinamičen," odzvanjajo besede Koprivnikarja.

Vse kaže, da bo jutri (petek) kolektivne pogodbe podpisalo dovolj sindikatov, da bo nov plačni sistem obveljal. Še vedno pa ne popustijo zdravniki, ki so se želeli pogajati ločeno. Slovenski zdravniki stavkajo že skoraj 11 mesecev.