Izkazalo se je, da podjetja niso izkoristila vseh pomoči in možnosti. Zato je nevarnost, da se bodo ob morebitni naslednji krizi izčrpala.

Institucije in razvojne banke v vseh državah so se soočale z epidemijo in novimi kriznimi razmerami, zato vladni ukrepi nikjer niso prijeli čisto tako, kot so bili zamišljeni, pravi Branko Žibret, partner v Kearneyju. Poleg tega v Sloveniji izrabo pomoči zavijemo v številne pogoje za podjetja ‒ zato, da ne bi prišlo do zlorab. To sicer razumem, pravi Žibret, "vendar bi tu morda veljalo slediti mednarodnim praksam in biti morda bolj liberalni pri odobritvah, vendar ko bi prišlo do zlorab, pa biti izjemno rigorozen in hiter".

Tudi Marko Lukić, direktor podjetja LUMAR IG, predlaga, da bi država več t. i. helikopterskega denarja, več začetne pomoči namenila gospodarskim dejavnostim in šele nato lovila goljufe: "Da vzpostavimo kot v Avstriji in Nemčiji sistem nadziranja izrabo teh instrumentov. V Avstriji je ta zadeva zelo jasna in je za direktorje družb zagrožena, kot je meni znano, tudi zaporna kazen."

Podjetja, ki so zaradi zaprtja ali ustavitve dejavnosti preveč izgubljala denar, kapital in rezerve, se lahko hitro upehajo, svari Marko Lotrič, direktor podjetja LOTRIČ Meroslovje: "Namreč, podjetja v sosednjih državah so tega helikopterskega denarja dobila kar precej. A poslujemo v istem okolju oz. prostoru. Ali to pomeni, da so oni v boljšem položaju, ali to pomeni, da so zato slovenska podjetja izpostavljena prevzemom?"

Tujih ponudb za prevzeme je sicer kar nekaj. Državne pomoči ni konec, tudi poroštvena shema za posojila podjetjem še čaka, da zaživi.