Domnevamo pa, da bo morda res postavil Ameriko na prvo mesto – tako v domači politiki kot med vodilne države v boju proti podnebnim spremembam, proti pandemiji in znova v položaj odgovorne zaveznice v Natu. Trump je nasprotno na prvo mesto postavljal sebe in svoj krog zaupnikov, med katerimi (po številnih slovesih med mandatom) očitno ni ostal nihče, ki bi mu uspelo razložiti grotesknost razmer in mu pojasniti, da se je zabava končala in da je čas za dostojnost.

Stabilnost je nekaj najbolj naravnega, obenem cenjenega v mednarodnih odnosih. Ključna je za možnost poglabljanja, tudi konkurence, a pač na podlagi pravil, ki jih priznavata obe strani. Evropa se je med Trumpovim mandatom marsikaj naučila, kar ji bo v sferi konkurenčnosti koristilo pri – zagotovljenih soočenjih – z Bidnovo administracijo.

Obenem smo se marsikaj naučili opazovalci in splošna javnost. Dobili smo nov jasen prikaz populističnega manipuliranja, zavajanja, laganja in podobno kot pri brexitu še dokaz omejitev teh pristopov, najsi bo to v boju proti pandemiji ali pri nezaupanju, ki si ga je ameriški predsednik nakopal po svetu.

Kar smo v preteklih urah, ko je tudi Fox News zmago prištel Bidnu, opazovali, je bilo olajšanje. Na tej strani Atlantika je večina voditeljev s čestitkami pohitela in dala vedeti, da si želijo izstopiti iz odnosa, v katerem je zavezništvo ujetnik muh ali počutja stanovalca Bele hiše. Ni napačno, da v Evropi ne razmišljajo vsi enako, a se moramo vprašati, kako verjetno je, da ima predsednik slovenske vlade o kraji volilnih glasov v ZDA boljše informacije kot nemška kanclerka, britanski ali celo izraelski premier? Odgovor je seveda skrit v vprašanju, očitno pa je, da se je ta zabava končala in da je čas za dostojnost. Kot rečeno, Trumpu sodelavci tega niso zmogli pojasniti.