Za zdaj je uradno znano le, da bo ministrstvo za zdravje prisluhnilo opozorilom zaposlenih v zdravstvenih in socialnih zavodih, ki v primeru okužbe z novim koronavirusom na delovnem mestu niso upravičeni do 100-odstotnega bolniškega nadomestila. V sedmem protikoronskem svežnju ukrepov bo tako vključen predlog, da se z 80 na 100 odstotkov dvigne nadomestilo za zaposlene v zdravstvu, ki so se dokazano okužili na delovnem mestu.

Med ukrepi, ki so še v usklajevanju, se sicer neuradno omenjajo tudi dodatki za upokojence, otroke in verske uslužbence. Med predlogi je po poročanju časopisa Delo tudi prenehanje delovnega razmerja zaposlenim, starim najmanj 65 let z vsaj 40 leti pokojninske dobe, izvedba množičnega testiranja na novi koronavirus, hitrejša izplačila državnih pomoči podjetjem in likvidnostna pomoč.

Upokojencem do 300 evrov, dodatek tudi za družine

Upokojencem se po navedbah Dela poleg izredne dvoodstotne uskladitve pokojnin decembra obeta še en solidarnostni dodatek. Tako kot spomladi naj bi tudi tokrat vsi s pokojninami do 714 evrov prejeli dodatke v treh višinah – od 130 do 300 evrov. Tisti s pokojninami do 510 evrov bi prejeli 300 evrov dodatka, upokojenci s pokojninami do 612 evrov bi prejeli 230 evrov, upokojenci s pokojninami do 714 evrov pa 130 evrov dodatka. Dodatek naj bi bil izplačan ob decembrski pokojnini oziroma najpozneje do sredine januarja.

PKP 7 naj bi vključeval tudi pomoč družinam. Starši, ki prejemajo otroški dodatek do petega dohodkovnega razreda, naj bi prejeli 50 evrov na otroka. Za tiste, ki so izgubili delo med trajanjem epidemije, pa se proučuje možnost o nadomestilu za brezposelnost, čeprav ne izpolnjujejo pogojev zanj, piše Delo.

Temeljni dohodek za verske uslužbence

Verskim uslužbencem naj bi naslednji protikoronski sveženj ukrepov prinesel univerzalni temeljni dohodek. Ta naj bi do preklica epidemije znašal 700 evrov za verskega uslužbenca. Plačevanje socialnih prispevkov duhovnikov, redovnic in drugih verskih uslužbencev je sicer država prevzela že v šestem protikoronskem svežnju. S sedmim svežnjem pa naj bi ministrstvo za kulturo želelo začasni ukrep preoblikovati v trajnega, kar pomeni, da bi bili prispevki verskih uslužbencev tudi po epidemiji kriti iz proračuna.

Sofinanciranje hitrih testov za podjetja

Na ministrstvu za gospodarstvo predlagajo zlasti ukrepe za izboljšanje likvidnosti gospodarstva, kar naj bi dosegli tudi z zagotovitvijo proračunskih sredstev slovenskemu podjetniškemu skladu za hitra likvidnostna posojila za mikro-, mala in srednje velika podjetja. V osnutku je tudi predlagana pomoč gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam pri nakupu antigenskih hitrih testov. Ta naj bi znašala 40 evrov na zaposlenega.

Poseben ukrep predlagajo tudi za tako imenovano industrijo srečanj, poroča časopis Dnevnik. Dogodki, kot so sejmi in razstave, bi se po novem lahko izvajali, a pod pogojem, da se pri dogodku upoštevajo pravila NIJZ-ja, vsem udeležencem pa je zagotovljeno testiranje z antigenskimi hitri testi na novi koronavirus.

Ugodna posojila za turistična in gostinska podjetja

Gostinskim in turističnim podjetjem naj bi se v sklopu PKP7 obetala zagotovitev proračunskih sredstev in sredstev SID banke za ugodna posojila za turistična in gostinska podjetja. Na zavodu za zaposlovanje se je od začetka epidemije covida-19 do konca oktobra sicer prijavilo 9537 novih brezposelnih iz panoge gostinstva in turizma. V sektorju ob tem ugotavljajo, da je brez dela ostalo najmanj še enkrat toliko zaposlenih za določen čas, študentov in drugih. Opozarjajo, da se bo brez pravočasne in zadostne pomoči države to število še povečevalo.

"Jesenska prepoved poslovanja je celo panogo postavila na rob preživetja," je za STA dejal direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS). "Ukrep čakanja na delo uporablja velika večina ponudnikov, vseeno pa pričakujemo nadaljnje naraščanje odpuščanj," je dodal.

Sofinanciranje fiksnih stroškov

Pri delnem kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, so predvidene spremembe v smeri hitrejšega prejema pomoči in večje dostopnosti. Podjetja s področja turizma in gostinstva bodo v primeru upada prihodkov za več kot 70 odstotkov lahko dobila povračilo teh stroškov do višine 2000 evrov mesečno na zaposlenega in ne zgolj 1000 evrov, kot velja za vsa ostala.

Predvideni so še nekateri popravki veljavne protikoronske zakonodaje, med drugim delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo treba več dokazovati, da imajo poravnane vse dajatve. Se pa uvajajo kazni za predložitev lažne izjave pri uveljavljanju tega ukrepa.

Očitno se je našla tudi rešitev za najemnike poslovnih prostorov, ki niso v lasti države ali občin in jim zato v primeru upada prihodkov zardi epidemije ne pripada oprostitev plačila najemnine. Sedmi protikoronski zakon naj bi jim omogočil lažji odstop od najemne pogodbe, podaljšanje pogodbe za določen čas ter odlog plačevanja najemnine.

Tako kot v prvem valu epidemije podjetjem v finančnih težavah ne bo treba vložiti predloga za začetek postopka stečaja ali prisilne poravnave, če je insolventnost posledica razglasitve epidemije. Finančni upravi pa bo zakon naložil, da lahko začne davčno izvršbo samo v nujnih zadevah.

Podjetjem, ki so prejela pomoč v okviru dosedanjih interventnih zakonov, a ne izpolnjujejo pogojev, prejete pomoči ne bo treba vrniti v enkratnem znesku, pač pa bodo to lahko storila v šestih obrokih.

Izvajalci cestnega prevoza potnikov so v skladu z dosedanjo protikoronsko zakonodajo upravičeni do pomoči za čas prvega vala epidemije ter zadnje tri mesece tega leta, zdaj pa naj bi se jim pomoč podaljšala za tri mesece, do marca oz. do konca epidemije. Pomoč lahko pričakujejo tudi avtobusne postaje. Delno kritje izpada prihodkov pa je predvideno tudi za železniški potniški promet.

Vladna pomoč prihaja prepozno

Z dosedanjo vladno pomočjo so v panogi delno zadovoljni. Če vlada v sedmem protikoronskem svežnju ne bo sprejela še dodatnih ukrepov izključno za gostinstvo in turizem, delodajalci grozijo, da bo do pomladi lahko brez dela ostalo še dodatnih 10.000 delavcev, je navedla generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec.

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blaž Cvar je sicer pozdravil novost v šestem protikoronskem zakonu, da lahko delodajalec v primeru čakanja na delo prejme povračilo nadomestila plač v celoti. A še vedno pomoč prihaja prepočasi. "Decembra bodo izplačila za plače v oktobru, šele 20. januarja bomo pokrili fiksne stroške – stroške, ki so bili že zdavnaj plačani," je spomnil Cvar. "S sprejetimi ukrepi smo lahko delno zadovoljni, a ta sredstva bo treba čim prej izplačati," je pozval. Da pomoč do delodajalcev prihaja prepozno, je posvarila tudi Črnčečeva. "V Avstriji dobijo delodajalci ob oddaji vloge denar na račun že v petih do osmih dnevih," je spomnila.

Postavlja se tudi vprašanje, v kakšni kondiciji bo panoga dočakala ponovno odprtje. V sindikatu svarijo, da bodo odpuščeni delavci priložnosti poiskali v drugih dejavnostih, tudi bolje plačanih.

Zamrznitev minimalne plače

Ministrstvo za gospodarstvo je v spet predlagalo tudi zamrznitev minimalne plače, za kar si je prizadevalo že v prejšnjem zakonu. Kot zahtevajo delodajalci, naj bi se minimalna plača 1. januarja 2021 ne zvišala. Nova formula za njen izračun naj bi bila uveljavljena šele 1. aprila, vendar bi šlo nato to zvišanje do konca septembra v breme države, je razvidno iz osnutka predlogov ukrepov, ki naj bi jih vključili v sedmi protikoronski zakon.

ZSSS ne izključuje splošne stavke

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so ob pripravi osnutka PKP7 znova opozorili na izključevanje sindikatov iz priprave nabora ukrepov. Zaradi izključevanja bodo začeli priprave na vse oblike sindikalnega boja, vključno s splošno stavko.

"Najprej gradivo prejmejo novinarji, nato se z njim seznani, s strani enega ministrstva, samo en socialni partner - delodajalci," so kritični svobodni sindikati. Medtem ko gospodarskemu ministrstvu po njihovih navedbah pri tem ni veliko očitati, pa drugače velja za ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ne seznanja socialnega partnerja v okviru svojih delovnih teles, ga ne vključuje v procese.

Minister za delo ignorira sindikate?

V ZSSS-ju so, kot pravijo, vedno bolj prepričani, da ima ravnanje ministrstva za delo svoj namen. "In eden izmed njih je morda namerno izključevanje sindikatov. Ne samo iz procesa oblikovanja in sprejemanja pritikoronskih zakonov, temveč tudi iz socialnega dialoga," menijo.

Spomnili so, da je minister Janez Cigler Kralj na dveh sejah ESS-ja izrecno nasprotoval predlogu sindikatov za ustanovitev pogajalske skupine socialnih partnerjev za pripravo sedmega protikoronskega zakona. Pravila o delovanju ESS-ja pa so očitno zgolj "mrtva točka na papirju".

Ministru Ciglerju Kralju očitajo tudi, da se ni postavil v bran delavcev pri nameri o zamrznitvi minimalne plače oz. da se ministrstvo o tem sploh ni izreklo. Zato je ZSSS ministrstvo za delo pozval, da se opredeli do predlogov zamrznitve minimalne plače.

V ZSSS-ju še poudarjajo, da so vsi dosedanji protikoronski zakoni na prvo mesto postavljali gospodarstvo. "Čas bi že bil, da na prvo mesto postavijo delavke in delavce ter da se ne predlagajo ukrepi, ki pomenijo poslabšanje ekonomskega in socialnega položaja delavk in delavcev, ustvarjajo neenakost ali morda celo posegajo v sistemsko zakonodajo," so še zapisali.