Vlada poleg sproščanja nekaterih ukrepov rahlja tudi pravila nošenja zaščitnih mask na prostem. "Maska bo še vedno obvezna, če boste blizu nekoga drugega tudi zunaj. Tukaj je seveda dilema – če gre nekdo z masko čez polje, recimo na sprehod, torej sam, potem nošenje res ni smiselno. Če pa ste v nekem urbanem središču, pa lahko vsak trenutek nekoga srečate, se začnete z njim pogovarjati. To je situacija, v kateri letijo kapljice, in v tem trenutku, ko se ti virusi nasploh dobro prenašajo, je pametno imeti masko," je omilitev omenjenega ukrepa, ki je v zadnjih tednih sprožal polemične razprave v javnosti, v oddaji Studio City na Televiziji Slovenija komentirala vodja svetovalne strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović.

"Časa je zelo malo, za odpiranje šol se je treba temeljito pripraviti"

In če je še nedolgo nazaj zatrdila, da se nam v Sloveniji ne sme zgoditi, da bi trgovine odpirali pred šolami, se bo v torek zgodilo prav to. "Tega časa, ko bodo odprte trgovine in do katerega bi bile odprte šole, je zelo malo, dober teden. Seveda ni realno v dobrem tednu ponovno odpreti šole, za odpiranje šol se je namreč treba zelo temeljito pripraviti. Epidemija je v Sloveniji zelo razširjena, šole so v tem primeru tudi del epidemije, zato jih je res treba organizirati na varen način," je povedala o razlogih za to, da vrata šol ostajajo zaprta do konca leta. Kot je poudarila, je "v tem primeru bolj smiselno, da so nekatere trgovine, samo v teh boljših regijah, odprte nekaj dni, potem pa imamo ponovno kar temeljito zaporo države s samo družinskimi druženji – tukaj je treba biti res pozoren, da ostanemo samo v svojem mehurčku – bodo tudi kolektivni dopusti, skratka teh stikov bo čim manj".

Po praznikih pa bi si želela, da se odprejo šole. "Nemci bodo šole odpirali še nekoliko kasneje, vendar so bile pri njih šole v manjši meri zaprte prej – je treba pač tehtati tisto, kar je bolj pametno," je dodala.

Že pet tednov so številke glede novih okužb visoke, v povprečju 1500 na dan, kar pomeni, da bolnišnice vsak dan sprejmejo 120 novih pacientov. Trenutno imamo tudi najvišjo smrtnost na svetu, pa je v oddaji poudaril Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19. Kot je dodal, bi bilo treba ljudi prepričati, da se začnejo manj tvegano obnašati, cilj pa bi moral biti "eliminacija" virusa. Meni, da moramo znova priti do številke 100, 200 okužb na dan – torej številk, obvladljivih tudi za spremljanje tveganih stikov s strani epidemiologov.

Sorodna novica Strokovna skupina naj bi v sproščanje privolila v zameno za popolno zaprtje države med prazniki

Zakaj nismo države zaprli že prej?

Na vprašanje, ali bi bila situacija kaj drugačna, če bi do zapore države prišlo že septembra, pa je Beovićeva odgovorila, da po njenem ne bi bilo nič drugače, ker zapora takrat ne bi mogla biti učinkovita. "Že ukrepi, ki so bili sprejeti septembra, so naleteli na izredno močan odpor. Šlo je za maske, zapiranje gostiln v večernem času. Že to ni bilo sprejemljivo, zato si ne predstavljam, da bi bila takrat možna zapora brez hudega nasprotovanja javnosti."

Zakaj pa na drugi strani pričakujejo, da bo novo zaprtje, ki bo prišlo tik pred božičem, učinkovalo? "Zato, ker so razmere popolnoma drugače. Zdaj vemo, da je bolezen tukaj, da se je razmahnila, vsakdo pozna nekoga, ki je v bolnišnici, je hudo bolan, tudi koga, ki se mu je življenje zaradi covida-19 izteklo, tako da je vzdušje pri ljudeh glede epidemije popolnoma drugačno, kot je bilo septembra," ocenjuje vodja svetovalne skupine.

Ob tem je Renko opozoril, da je lahko zapiranje države učinkovito le, če ljudje razumejo, zakaj to sploh potrebujemo, da moramo zmanjšati stike ... V nasprotnem primeru je neučinkovito. "Mi lahko zapiramo občine, če pa imamo ob tem ogromno izjem, bo gibanje med občinami prav tako potekalo," je dodal. Renko se trenutnega sproščanja boji zaradi dejstva, ker "smo ljudje utrujeni od epidemije, od teh osmih tednov ukrepov in omejitev". Njegova bojazen izhaja iz tega, da bo v regijah, kjer bodo v prihodnjem tednu ljudje deležni večjega rahljanja ukrepov, prišlo do dodatnih stikov, ki bodo pospešili ponovno rast. V tem primeru bomo po njegovem "v to zimsko obdobje štartali z zelo slabih pozicij".

Beović: Tretji polčas bo lahko hujši od prvih dveh

Glede na to, da je covid-19 respiratorna bolezen, je na mestu tudi vprašanje, ali najhuje šele prihaja. Po besedah Beovićeve nas čaka še "tretji polčas, tretja tretjina, ki zna biti po nekaterih napovedih iz Evrope hujša kot prvi dve". Ker bomo v Slovenji v to zadnjo tretjino prešli iz obsežnega vala, so odločevalci še toliko bolj zaskrbljeni. "Organizirajo se bolnišnice, dodatne postelje, kolikor je to še možno, poleg tega pa moramo res apelirati na ljudi, da zaščitimo sebe in svoje najbližje. Upam, da bo to zavedanje šlo vzporedno s tem močnejši valom in da bomo za silo zdržali ta čas do bolj množičnega cepljenja," je priprave na tretjo etapo opisala infektologinja.

Sorodna novica "S sproščanjem ukrepov dajemo lažno upanje, da je rešitev za vogalom"

V preteklih tednih in mesecih so vladni odločevalci s prstom pogosto kazali na državljane in državljanke, ki da ukrepov ne upoštevamo dovolj. Kdo torej ni poslušal strokovnjakov? Kot je povedala Beovićeva, je odgovor na to "marsikdo, številni ljudje".

Ob tem je dodala, da pa drži tudi dejstvo, da še vedno ne vemo točno, kako epidemijo resnično obvladati. V začetku smo si pomagali z izkušnjami iz epidemije okužb v preteklosti (bodisi iz lastnih izkušenj, izbruhov ošpic, zgodovine). "Počasi se nabira neko znanje, analize so že bile objavljene v resnih revijah, ki kažejo, kateri so učinkoviti ukrepi. Je pa seveda tako, da so ukrepi v določenih okoljih učinkoviti, v drugih pa ne. Povsem enostavno ne gre tukaj prenašati ukrepov iz literature ali pa iz drugih držav potem na lastna tla. Tukaj je kar nekaj presoje, razprav, na koncu se pač zgodijo ukrepi, kakršni so," je orisala pasti pri sprejemanju ukrepov za obvladovanje epidemije.