"Le svetloba lahko razblini praznino in temo. Zjasni vsakodnevna vtisnjenja negativnih vrednosti, tistih, ki nam krojijo čas, v katerem skupaj živimo," je v poslanici ob dnevu kulture zapisal predsednik ZDUS-a Boris Mihalj.

S Prešernovega trga se je letošnji, že 35. recital umaknil v zavetje radijskega studia, kjer bo več kot petindvajset igralk in igralcev v neposrednem prenosu interpretiralo izbrane Prešernove pesmi. Moč poezije se je širila tudi v neposrednem prenosu na programu Ars ter videoprenosu na MMC-ju in Facebookovi strani programa Ars.

Kljub letošnji spremembi pa je poezija oživila tudi mestna središča. Po ozvočenju so lahko Prešernove pesmi poslušali tudi sprehajalci po Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novi Gorici in Celju. Prireditev, ki je letos potekala že petintridesetič, ima pomenljivo zgodovino. Začela se kot protest, kot delček boja za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje skupne države, saj je nastala kot odgovor na namero nekdanjih politikov, da naredijo enotno kulturno ministrstvo ter tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže.

Sorodna novica Dogajanje po državi in na spletu ob današnjem kulturnem prazniku

Verzi Franceta Prešerna pa ne bodo zveneli le v živem recitalu, vpeti so tudi v Glasbeno jutranjico. V središču te bodo Prešernove pesmi s tematiko pesnikove usode, pospremljene z glasbo slovenskih skladateljev.

Prešernovi lavreati 2021

Misli vseh prejemnikov najpomembnejših nagrad za področje umetnosti v Sloveniji, torej Prešernovih lavreatov 2021, pa smo združili v oddajo Ars humana ob 14. uri. Največ prostora je namenjenega ustvarjalcema, ki sta prejela nagradi za življenjsko delo, pisatelju Feriju Lainščku in arhitektu Marku Mušiču. Ob njima seveda tudi nagrajencem Prešernovega sklada za dosežke v zadnjih letih – Branetu Senegačniku, Lani Trotovšek, Tomiju Janežiču, Matjažu Ivanišinu, Sandiju Červeku ter Blažu Budji, Roku Jerebu in Nini Majoranc. Vse nagrajence bomo posamezno predstavili tudi v radijski oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, prvi v njej gostuje Marko Mušič.

Marko Mušič, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo
"Knjižnice so katedrale sodobnosti. Aleksandrijska knjižnica, nova pariška nacionalna knjižnica in knjižnica v Londonu ... gradijo številne objekte, ki so vzpostavili povsem nov odnos ljudstva do pomembnih državnih institucij in kulture. Popolna jalovost Slovenije, da desetletja ni sposobna zbrati moči za pomembne in državotvorne objekte, kot je NUK II, je usodna za odnos do arhitekture," pravi akademik Marko Mušič, ki je ob svoji osemdesetletnici postal Prešernov lavreat. V Jugoslaviji je ustvarjal veliko modernistično arhitekturo, po osamosvojitvi pa se je posvetil sakralnim znamenjem, ljubljanskim Žalam in spominskemu parku Teharje. Veliko priznanje za svoja dela je Mušič doživel tudi z izborom na razstavo jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti MoMA v New Yorku pred dvema letoma. V pogovoru z Blažem Mazijem v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom Mušič razgrne najpomembnejše vrednote sodobnosti in njegove arhitekturne načrte za prihodnost. "Verjamem v arhitekturo za vse čase," dodaja ustvarjalni arhitekt, ki bo Prešernovo nagrado za življenjsko delo izkoristil za utrjevanje vloge arhitekture v družbi.

Feri Lainšček, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo
V radijskem literarnem programu smo v dneh ob kulturnem prazniku osrednje mesto namenili Feriju Lainščku, dobitniku velike Prešernove nagrade za življenjsko delo. V obrazložitvi nagrade je ddr. Irena Avsenik Nabergoj med drugim zapisala, da je Lainšček "vrhunski pesnik in pisatelj panonske Slovenije, ki v svojih delih tankočutno slika življenje preprostih ljudi z roba družbe, s prikazovanjem lirične, iščoče plati ciganske duše pa izraža spoštovanje do drugačnih". O tem se lahko prepričate v oddaji Literarni portret, ki jo je pripravila Nina Gostiša in vanjo zbrala odlomke iz Lainščkovih nagrajenih, verjetno najodmevnejših del: Namesto koga roža cveti, Ločil bom peno od valov in Muriša. Le pred nekaj meseci izdani avtobiografski roman Kurji pastir, prva od treh knjig, v katerih se Lainšček posveča svojemu zgodnjemu otroštvu v Dolencih na Goričkem, pa je podrobneje predstavljena v oddaji Spomini, pisma in potopisi. V Kurjem pastirju Lainšček izriše portret svojih staršev, sorodnikov ter skupinski portret vaške skupnosti. V odlomku iz dela, ki smo ga izbrali za oddajo, se bomo pomešali med bližnje in daljne sosede, ki so se v času poroda zbrali pred vrati Lainščkove borne rojstne hiše.

Lainšček pa ni le izvrsten prozaist, je tudi pisec besedi za vrsto šansonov, popevk in džezovskih skladb. V oddaji Jazz avenija lahko ob tej priložnosti slišite besedila, ki jih je namenil eni od naših vodilnih džezovskih pevk Mii Žnidaršič.

Sorodna novica Feri Lainšček: Zmeraj je pot, zmeraj je upanje, zato je treba kljubovati brezupu

Lana Trotovšek in Brane Senegačnik, nagrajenca Prešernovega sklada
Violinistka Lana Trotovšek, ki je nagrado Prešernovega sklada prejela za poustvarjalne dosežke zadnjih treh let, spada v mlajšo generacijo slovenskih vrhunskih poustvarjalcev. Že vrsto let živi in uspešno deluje v Veliki Britaniji, po Evropi in širše. Iz violine je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Volodji Balžalorskem, študij pa nadaljevala pri profesorju Ruggieru Ricciju v Salzburgu, na glasbenem kolidžu Trinity in Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu. V duetu s klavirjem in v klavirskem triu ter drugih zasedbah nastopa v uglednih koncertnih dvoranah v Združenem kraljestvu in kot solistka koncertira z uglednimi evropskimi orkestri in s priznanimi komornimi glasbeniki. Njene solistične interpretacije se odlikujejo z izrazito polno oblikovanim violinskim tonom ter občutenim glasbenim niansiranjem. Njene izvedbe temeljijo na razumevanju in izvrstnem poznavanju violinskih tehnik in različnih slogovnih obdobij, jasno pa so izražene tudi s sugestivnim glasbenim pripovedovanjem. V oddaji Glasbeni portret predstavljamo dosežke Lane Trotovšek, z glasbenico se je pogovarjala Tjaša Krajnc.

V teh dneh malce več pozornosti namenjamo še enemu od nagrajencev Prešernovega sklada, pesniku Branetu Senegačniku, subtilnemu ubesedovalcu in preizpraševalcu minljivosti. Se lahko besede dotaknejo tega, kar je minilo? Lahko sploh karkoli posredujejo drugemu, če ta tega, o čemer govorijo, ni doživel sam? Senegačnik v štirih ljubezenskih baladah, ki smo jih uvrstili v Literarni nokturno, temeljna vprašanja jezika prepleta z občutji in doživljanji človeka. Vzdušja pobitosti, žalosti, mestoma celo tragičnosti v Senegačnikovem muzikalnem, prostem verzu zadihajo z vsemi pljuči. In zakaj ravno štiri balade? Seveda zato, ker so štiri Chopinove balade, odgovarja Senegačnik in dodaja, da je to elegantno, a vendar nekako usode polno glasbo, pogosto slišal v ozadju nastajanja svojih balad.

Slovenski sonetisti in Sonetni venec
Poezija Braneta Senegačnika je našla tudi pot v Literarni nokturno, naslovljen Slovenski sonetisti. Boris A. Novak je v knjigi Sonet zapisal, da bi "z določeno mero poenostavljanja in pretiravanja lahko formulirali pravilo, ki velja za vse rodove in literarne usmeritve v zgodovini naše lirike: kadar koli slovenski pesnik začuti potrebo, da pove nekaj pomembnega, poseže po sonetu". In nadaljuje: "Brez kakršne koli ironije pa ugotavljamo, da gre pri tem za zavestno ali podzavestno sled prešernovskega pesniškega vzgiba ter da je sonet – ne glede na tuj izvor – privilegirana forma izražanja slovenskega nacionalnega duha." V radijski oddaji na 1. in 3. programu boste lahko slišali pesmi nekaterih najpomembnejših sonetistov – Alojza Gradnika, Franceta Prešerna, Boža Voduška, Franceta Balantiča, Milana Jesiha, Kajetana Koviča, Borisa A. Novaka in že omenjenega Senegačnika.

Prelitje mojstrskega Prešernovega Sonetnega venca v radiofonsko obliko pa predstavljamo v terminu Radijske igre ob 22.05. Sonetni venec je z znanim magistralnim akrostihom na videz posvečen Prešernovi neuslišani ljubezni – Primicovi Juliji. A v resnici se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pomenljiv pesemski testament pesnika lastnemu narodu. V nagovarjanju in v dialogih srca pesnika z izvoljenko se nam razkriva vsa daljnovidnost pesnikovih vizij in njegovih premislekov o duhu naroda in usode pesnika v njem. Radiofonsko obliko Prešernovemu Sonetnemu vencu je dal interpret Polde Bibič, oddaja pa je bila v studiih Radia Slovenija dokončana leta 2007.

Sorodna novica Kulturni praznik v znamenju filma: vse brezplačne spletne projekcije v ponedeljek

France Prešeren ali Kako biti pesnik
S Francetom Prešernom in vprašanjem – kako je biti pesnik – se je v esejistični maniri spopadel Kajetan Kovič, ki velja za klasika in enega najbolj cenjenih slovenskih pesnikov po drugi svetovni vojni. V slovenščino je prepesnil Prešernove nemške pesmi, o njem pa tudi napisal esej Prešeren ali kako biti pesnik, objavljen leta 1980 v reviji Sodobnost, ki vam ga bo približala oddaja Esej na radiu ob 19.30. Kovič med drugim zapiše stavke, ki se zelo podajo 8. februarju: "… spomnimo se Župančičevega naročila: Ljubite Prešerna! Ta ljubezen seveda naj ne bi veljala le v začetku opisanemu zgodovinskemu Prešernu, ampak zlasti njegovemu delu. Do tega pa se je treba do-brati marsikdaj s potrpežljivostjo, saj nam čisto branje neredko otežujejo tradicija, šolske razlage, ideološke interpretacije, spomin na patetične recitacije, komične prevode in parodije, ter razne druge vednosti. Vse to je treba odmisliti in se spet in spet vračati k prvotnemu besedilu. Tam najdemo vse, o čemer smo govorili: miselno moč, čustvo, nadarjenost, privrženost poklicu, oblikovno znanje in okretnost, samokritičnost, delavnost in kot posledico vsega: lepoto."

Kultura je danes tudi v ospredju Prvega in Vala 202

Na Prvem bo ob 17.05 na sporedu Praznična oddaja: Prešernovi nagrajenci o ustvarjanju in svetu, ob 18.35 pa oddaja Samoumiritev: besede, ki se nas dotaknejo, tokrat so to Prešernove besede.

Na Valu 202 bo ob 13. uri na sporedu Prešernov dan: Dolenčeva kajža in kako je Finžgar zaslužen za ureditev Prešernove hiše v muzej, ki ji bo ob 14. uri sledila oddaja, v kateri se bo Finžgarja spominjal pranečak Janez Bogataj. Ob 14.45 bo sledila Finžgarjeva literarna zapuščina.

Pester program na TV Slovenija

Kulturni praznik je bil v ospredju oddaje Dobro jutro, ob 13.45 bo na 1. programu TV Slovenija na ogled dokumentarni film Feri, 20. uri bodo na 1. programu TV Slovenija ob 20.00 na ogled Portreti Prešernovih nagrajencev, ob 22.30 pa film Mokuš, ki je posnet po Lainščkovem romanu Ki jo je megla prinesla. Ob 17.50 bo na 1. programu v oddaji 50 knjig, ki so nas napisale, v ospredju France Prešeren s svojimi Poezijami.