Kot so še navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ta teden cepijo osebe, stare 75 let in več, ter starejše od 70 let. Realizirali so približno 84 odstotkov naročil cepiva za tiste, stare 70 let in več.

Glede na podatke, ki jih izvajalci cepljenja sporočajo v Elektronski register cepljenih oseb, je bilo s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 230.955 ljudi, z dvema pa 112.157 ljudi oz. 5,3 odstotka prebivalcev.

V Sloveniji trenutno cepijo s tremi od štirih cepiv, ki so dobila pogojno dovoljenje za promet v EU-ju.

S prvim odmerkom cepiv proizvajalcev Pfizer in BioNTech ter Moderne, ki delujeta na tehnologiji mRNK, je bilo cepljenih 138.971 oz. 16.435 ljudi. Drugi odmerek Pfizerjevega cepiva je prejelo 107.819 ljudi, Moderninega cepiva pa 4138. Z vektorskim cepivom britansko-švedskega podjetja AstraZeneca je bilo cepljenih 75.537 ljudi s prvim odmerkom in 200 z drugim.

Cepivu podjetja Johnson & Johnson, ki je četrto odobreno cepivo proti covidu-19 v EU-ju, je Evropska agencija za zdravila zeleno luč prižgala v prvi polovici marca. Skladno s pogodbo mora podjetje prvo dobavo zagotoviti v 30 dneh. Glede na podatke NIJZ-ja je prvih 7050 odmerkov pričakovati sredi aprila. To cepivo zaščito zagotavlja že po cepljenju z enim odmerkom.

V nedeljo so med 1774 PCR-testi potrdili 287 okužb z novim koronavirusom, kar znaša 16,2 odstotka. Sedemdnevno povprečno število okužb znaša 943 (dan prej 944). V bolnišnicah se s covidom-19 zdravi 526 bolnikov.

V nedeljo so opravili tudi 4.619 hitrih antigenskih testov. Po podatkih sledilnika za covid-19 je trenutno v državi 12.424 okuženih.

Občutno se je zvišalo število hospitaliziranih, saj je še v soboto bolnišnično oskrbo zaradi nove koronavirusne bolezni potrebovalo 499 ljudi, danes pa 27 več. 112 jih potrebuje intenzivno nego. Umrlo je šest covidnih bolnikov.

Po mnenju strokovnjakov smo v tretjem valu epidemije. Število okuženih in hospitaliziranih znova raste. Med regijami se le Posavje še vedno uvršča v rumeno fazo glede na povprečje okužb, koroška, goriška in obalno-kraška regija pa so v rdeči fazi. Preostale regije so obarvane v oranžno.

Sorodna novica Podjetja med delnim zaprtjem države vseeno ne nameravajo ustaviti proizvodnje

Ukrepi, da bi preprečili naraščanje števila bolnikov

Še posebej hitro se širi britanska različica virusa, ki je bolj kužna in lahko povzroči težji potek bolezni. "Z začetkom marca smo si predstavljali, da se bo stanje izboljševalo in da bomo lahko v naslednjih dneh in tednih ukrepe sproščali. Vendar se je na žalost zaradi britanske različice novega koronavirusa stanje v Sloveniji začelo slabšati," je na vladni novinarski konferenci poudarila vodja vladne posvetovalne skupine Mateja Logar.

Strokovnjaki v skupini so zato tehtali, kakšni ukrepi bi preprečili pritisk na bolnišnice. "Glede na literaturo in dosedanja spoznanja smo ugotovili, da je edina možnost, ki jo v tem trenutku imamo, da se odločimo za stroge ukrepe oziroma zapiranje države." V Sloveniji so namreč po njenih besedah omejujoči dejavniki število prostih postelj v bolnišnicah in v enotah za intenzivno zdravljenje, kjer zdravijo najbolj bolne. Ob tem je poudarila, da morajo, če imamo veliko število bolnikov s covidom-19, zapirati druge bolniške postelje. "Ne gre le za to, da rešujemo težavo covida, ampak rešujemo težavo celotnega zdravstva – vseh bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, predvsem tistih v enotah za intenzivno terapijo," je dodala.

Skrb vzbuja zasedenost postelj na intenzivnih oddelkih

Vodja Oddelka intenzivne terapije Infekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaž Jereb je potrdil, da jih skrbi razmerje med bolniki, ki potrebujejo obravnavo na intenzivni negi, in tistimi, ki so na običajnih oddelkih. "Včeraj smo imeli na intenzivnih oddelkih v Sloveniji 21 odstotkov vseh bolnikov, ki so bili sprejeti zaradi covida. V Ljubljani je razmerje še neugodnejše, 26 odstotkov covidnih bolnikov je na intenzivnih oddelkih," je pojasnil. Povprečna starost bolnikov na intenzivnih oddelkih je 69 let in večina ima sočasne kronične bolezni, najpogosteje povišan krvni tlak. A v tem trenutku imajo v UKC-ju Ljubljana tudi 38-letnega bolnika.

Prav oddelki za intenzivno nego so po njegovih besedah ozko grlo, kjer sistem lahko obstane ali pade. "Na vrhu drugega vala smo bili blizu. V enem dnevu smo imeli 216 kritično bolnih, ki so potrebovali mehansko predihavanje. Prav veliko dodatnih postelj nismo več imeli."

Tudi sicer v državi nimamo dovolj postelj za intenzivno nego, saj smo jih pred epidemijo imeli 15 na 100.000 prebivalcev, medtem ko jih ima Nemčija po njegovih podatkih več kot 30. Čeprav se je med epidemijo število dodatnih postelj za intenzivno nego povečalo, pa gredo te na račun postelj na navadnih oddelkih. "S tem se odlaga diagnostika, odlagajo se kirurški posegi. Druge rešitve in poti žal nismo imeli. Vsi pa vemo, da odlašanje z drugimi zdravstvenimi storitvami v nedogled nikakor ne gre," izpostavlja Jereb.

Dobra novica je vsaj to, da v našem okolju ni dokumentiranega primera dokazane ponovne okužbe, ki bi zahtevala zdravljenje na intenzivnem oddelku.

Maske zunaj znova zato, ker ljudje pozabijo na razdaljo

S 1. aprilom bodo na javnih zunanjih površinah znova obvezne zaščitne maske. Tudi do zdaj je veljalo, da so maske na javnih površinah potrebne takrat, kadar ne moremo zagotavljati 1,5 metra razdalje, je spomnila infektologinja Logarjeva. "Vendar smo pogosto na ta del odloka pozabili. Pogosto se dogaja, da videvamo predvsem v urbanih središčih skupine ljudi, ki so na minimalni razdalji in nimajo mask." Virus se po njenih besedah lahko širi tudi v zunanjem okolju, če ni primerne razdalje med ljudmi.

Med rekreacijo maske niso potrebne, prav tako niso potrebne na zelenih površinah.

Sorodna novica Nujno varstvo samo za otroke staršev, zaposlenih v kritični infrastrukturi

Velikonočna nedelja v družinskem krogu ne pomeni tako velikega tveganja

Čeprav bo zaprtje države trajalo od 1. do 11. aprila, pa bo izjema 4. april, ko je največji krščanski praznik. Takrat bo dovoljeno prehajanje med regijami in druženje dveh družin. "Ocenili smo, da druženje znotraj dveh družin (5 odraslih oseb in otroci) kljub vsemu ne predstavlja tako velikega tveganja, da bi bilo to treba absolutno preprečiti," pravi vodja posvetovalne skupne, a dodaja, da naj se ljudje držijo omejenega števila ljudi ter večkrat prezračijo prostor.

Sicer pa je infektologinja povedala še, da v teh 11 dneh omejitev ne pričakujejo drastičnega upada okužb, velik uspeh bo že, če število okuženih ne bo višje kot zdaj. Zadovoljni bodo torej, če reprodukcijo število ne bo poraslo.

Beović: Poletje bo vendarle precej bolj normalno

Vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je v oddaji Studio City med drugim odgovorila na vprašanje, kakšno poletje nas čaka: "Mislim, da bo letošnje poletje vsaj takšno, kot je bilo lansko. Veliko ljudi bo že cepljenih. Tudi sama poletna klima prispeva k slabšemu prenašanju okužb dihal, virus postane bolj sezonski. To pričakujemo po tem velikem pandemskem valu. Mislim, da bo poletje vendarle precej bolj normalno od zimskih razmer."