Strogi omejitveni ukrepi, ki jih je sprejela vlada, bodo veljali od 1. do 11. aprila. Zaprli se bodo vrtci, šola bo potekala na daljavo, javni prevoz bo potekal po prazničnem voznem redu, državna uprava bo opravljala le najnujnejše storitve, zapirajo se nekatere trgovine, kulturne ustanove, verski objekti. Spet bodo obvezne maske na prostem, gibanje bo omejeno na regije.

Že od danes je prepovedano potovati v države, ki so na rdečem seznamu, to so med drugim sosednje države ter države Zahodnega Balkana. Izjeme so prebolevniki in cepljeni ter tranzitni potniki, tovorni promet, potovanja iz nujnih razlogov. Ob vračanju v Slovenijo je potreben negativen izvid PCR-testa, sicer je potnik napoten v karanteno.

Sorodna novica Zapora države od 1. do vključno 11. aprila, maske na prostem, šolanje na daljavo, gibanje po regijah

Gospodarstveniki: Zaprtje naj ne bo predolgo

Gospodarstveniki ob tem poudarjajo, da zaprtje ne sme trajati dolgo, nekatere panoge so namreč na robu preživetja. Predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah je za Radio Slovenija dejala, da če že razume, da je država prisluhnila stroki in bila prisiljena pristopiti k popolnemu zaprtju, "nikakor ne sprejemam in ne morem razumeti, da vlada hkrati ni sprejela tudi ukrepa o delnem pokrivanju izpada prihodkov za vse dejavnosti, ki so prisiljene biti zaprte".

Pričakujejo dodatno pomoč države, prav tako tudi podaljšanje čakanja na delo, ki zdaj velja do konca aprila.

V Gospodarski zbornici Slovenije so po besedah predsednika Boštjana Gorjupa zadovoljni, da bosta ob zapori javnega življenja trgovina, vključno s prodajalnami s tehničnim blagom, in industrija še naprej delovali. "Ves čas smo bili v stiku z vlado oz. gospodarskim ministrstvom, da najdemo takšne rešitve, ki ne bi bistveno negativno vplivale na gospodarstvo," je dejal za STA.

Zdaj je po njegovih besedah pomembno, da se pridobi dovoljenje za podaljšanje moratorija na odplačevanje posojil in da se temu sektorju zagotovi okoli 150 milijonov evrov za ponovno oživitev.

"Objektivno gledano, so omejitve pri poslovanju prisotne, vendar ekonomska škoda za gospodarstvo kot celoto ni pretirana oziroma je primerljiva z januarskim naborom ukrepov," se strinja tudi generalni direktor GZS-ja Mitja Gorenšček. V GZS-ju menijo, da je obseg izjem kar velik in omogoča določeno mero fleksibilnosti tako prebivalstvu kot gospodarstvu. Pretežni del industrije, gradbeništva, blagovnega transporta in trgovine bo posloval le z manjšimi omejitvami. Omejitev gibanja med regijami ni vezana na izvajanja delovnih nalog, spletni kanali pa omogočajo nadomestitev dela padca v realizaciji. Turistični sektor bo še vedno med najbolj prizadetimi, tudi prodaja z motornimi gorivi bo imela slabše poslovne rezultate, je naštel.

A če bo vlada podaljšala ukrepe tudi po 11. aprilu, Gorenšček poziva, naj omeji predvsem prostočasne dejavnosti prebivalstva, medtem ko naj večji del gospodarstva ohrani odprtega. "Ukrep čakanja na delo, ki velja do aprila, bi morali podaljšati ter omogočiti nekoliko bolj fleksibilno definicijo okoliščine, da je podjetju onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. Prav tako bi veljalo podaljšati možnost moratorija na posojila ter pri Evropskem bančnem organu zaprositi za ugodnejšo obravnavo teh posojil," je dodal.

Sorodna novica Strožji ukrepi, da bi zmanjšali pritisk na bolnišnice. Četrto cepivo sredi aprila.

Kljub pozivom ustavitve proizvodnje večinoma ne načrtujejo

A kljub pozivom gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, naj se čim več v tem času dela na daljavo ali izkoristi dopust, pa podjetja večinoma ne načrtujejo ustavitve proizvodnje, ampak bodo še naprej izvajala ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi.

V novomeškem Revozu bodo delali do velikonočnih praznikov, za teden po njih pa se bodo odločili sproti. V Impolu iz Slovenske Bistrice pravijo, da zaradi visoke rasti povpraševanja na trgu ustavitev proizvodnje v tem trenutku pri njih nemogoča, saj bi imeli velike težave zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti do kupcev. Že tako bodo imeli težave z zagotavljanjem prisotnosti zaposlenih, saj bo zaprta celotna podporna infrastruktura, kot so vrtci in šole. Ustavitve proizvodnje ne načrtujejo niti v velenjskem Gorenju. Njihovi režijski delavci od doma delajo že od lanskega avgusta, v proizvodnji pa imajo prav tako že več kot leto dni stroge preventivne ukrepe, zagotavljajo.

Tudi v Cinkarni Celje ne nameravajo ustaviti proizvodnje: "Glede na specifike proizvodnega procesa bo Cinkarna Celje še naprej upoštevala strategijo neprekinjenega delovanja, upoštevajoč vse sprejete vladne ukrepe in ukrepe uprave podjetja." Del zaposlenih bo opravljal delo od doma, del pa bo v dogovoru z delodajalcem izkoristil letni dopust oz. odsotnost z dela zaradi višje sile zaradi varstva otrok. V zreškem Uniorju so povedali, da bo delo v tem času potekalo nemoteno, saj tudi sicer izvajajo vrsto ukrepov za preprečevanje okužb že od začetka pandemije.

V Domelu ustavitve ali zmanjšanja proizvodnje ne predvidevajo, saj imajo zaradi velikega povpraševanja kupcev proizvodne kapacitete popolnoma zapolnjene vse do poletnih dopustov. Ustavitev proizvodnje bi neposredno pomenila izpad prihodkov od prodaje, ki jih tudi s subvencijami ni mogoče popolnoma nadomestiti, meni predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar. Bodo pa skladno z vladnimi ukrepi vse režijske in podporne službe napotili na delo od doma. Tudi glavni direktor Iskra Mehanizmov Marjan Pogačnik je povedal, da imajo večino proizvodnje pogodbeno vezano na dobave večjim kupcem, izostanek dobav pa bi kratkoročno pomenil večje odškodnine, dolgoročno pa najbrž izgubo posla. "Zato bomo pozivu vlade sledili tako, da bomo v proizvodnji zagotavljali vse potrebne ukrepe za zaščito pred širjenjem virusa, vključno s testiranjem zaposlenih, merjenjem temperature pri prihodu v službo in podobno," je dodal.

Združenje Manager: Naučiti se moramo živeti in delati s koronavirusom

Združenje Manager je ob vnovičnem ustavljanju javnega življenja in pozivu predstavnikov vlade k začasni ustavitvi proizvodnje, kjer je mogoče, ocenilo, da bi moral biti skupni cilj, da se naučimo živeti in delati s koronavirusom. "V enem letu so se podjetja, organizacije, delodajalci in zaposleni že prilagodili življenju z virusom," so navedli.

"V letu dni smo se naučili, da bomo lahko le s fleksibilnostjo in prilagodljivostjo kos izzivom, ki jih prinaša epidemija. Kot kaže, bo ta še nekaj časa, vsaj nekaj mesecev del naše realnosti," so zapisali za Slovensko tiskovno agencijo.

Strategija, ki jo lahko gospodarstvo in država skupaj uberejo je, da ob spoštovanju zaščitnih ukrepov, previdnosti, skrbnosti in varovanju tveganih in najranljivejših skupin, nadaljujemo življenje in delo, kot smo ga osvojili v zadnjem letu. S precepljenostjo populacije in nadaljnjimi zaščitnimi ukrepi pa pričakujejo, da se počasi usmerjamo proti postopni normalizaciji.

V podjetjih so se ob spoštovanju vseh dosedanjih ukrepov vlade epidemiji uspešno prilagodili, kar dokazujejo tudi zgodbe članov Združenja Manager, so navedli. V Danfoss Trati, ki jo vodi Aleksander Zalaznik, nekdanji predsednik združenja, so uvedli ukrepe, ki jih vsi zaposleni dosledno upoštevajo in so bili doslej učinkoviti.

Tako preprečujejo morebitne širitve okužb in tako že vseskozi poslujejo. Od 1. marca lani do danes so imeli le 10 deset odstotkov sodelavcev, ki so bili v enem letu pozitivni na koronavirus, so dodali.

Kjer delo na daljavo ni mogoče oz. se delodajalci zanj ne bodo odločili, morajo kar najbolj poskrbeti za zaščito zdravja delavcev, je pozval predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. "Sprejeti morajo vse ukrepe, ki bodo možnost prenosa virusa zmanjšali na najmanjšo možno raven," je poudaril.

K zaščiti zaposlenih je pozvala tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Kot je presodila, je za mnoga podjetja in delavce delo na daljavo že dobro utečen postopek.

Sorodna novica Nujno varstvo samo za otroke staršev, zaposlenih v kritični infrastrukturi

Pečan: To je izhod v sili

V šolah upajo, da bo pouk na daljavo res potekal le do 12. aprila. V tem času bo nujno varstvo za zaposlene v kritični infrastrukturi omogočeno v vrtcih in prvi triadi osnovne šole, odprte pa ostajajo šole s prilagojenim programom. Šole bodo sicer danes dobile okrožnice in navodila. "Težava je, ker vsi vemo, da pouk na daljavo nikakor ne dosega kakovosti običajnega pouka. To je izhod v sili. Upamo lahko samo, da bo ta ukrep tudi učinkovit," je poudaril predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan.

Beović: Krivuljo moramo sploščiti

"Najbolj učinkovit ukrep je, da se ljudje čim manj srečujejo," je za TV Slovenija v oddaji Dobro jutro povedala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. "Pričakujemo, da sta dva tedna dovolj, da presekamo ta val okužb. Ne želimo si virusa odpraviti, ker je to nemogoče, a vsaj krivuljo moramo sploščiti, da pridobimo nekaj tednov, ko okužbe ne bodo pretirano naraščale, in v tem času cepimo večji del prebivalstva," je dodala.

Prebolevniki zaščiteni pred britansko različico, pred južnoafriško ne

"Vsi sprejemamo to novo zaprtje zelo težko. Siti smo epidemije. A nič drugega nam ne preostane, kot da potrpimo še nekaj časa, verjetno do pozne pomladi," napoveduje Beovićeva, ki je še vedno tudi del vladne strokovne skupine za obvladovanje epidemije.

V Sloveniji se je namreč zelo razširila britanska različica virusa, za katero je značilna večja kužnost in hujši potek bolezni. Ob tem Beovićeva poudarja, da so prebolevniki in cepljeni zaščiteni. "Južnoafriška različica je prav tako prisotna, a se ne širi v takem obsegu. Upamo, da bo tako tudi ostalo, saj so pri tej različici cepiva slabše učinkovita pri preprečevanju okužbe. Še vedno pa upamo, da jim uspe zavreti hude poteke bolezni," je pojasnila.

Po njenih besedah se čaka tudi na potrditev, da imamo v Sloveniji svojo različico virusa, ki je kombinacija novih različic, in virusa, ki je bil tukaj že jeseni.

V oddaji Studio City je odgovorila tudi na vprašanje o omejitvi gibanja v nočnem času: "V teh razmerah trenutno tega ne bi odpravila, pač pa takoj, ko bo to mogoče."