"Bojimo se, da bo dobršen del gospodarstva ostal odprt in da starši ne bodo imeli varstva za svoje otroke," je po popoldanskem prejemu okrožnice opozorila predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj.
Sama kot ravnateljica Vrtca Škofja Loka in tudi po današnjih pogovorih z drugimi ravnatelji že zaznava veliko potrebo staršev po varstvu otrok. "To nam daje vedeti, da se gospodarstvo v veliki meri niti ne bo zapiralo, zapirali pa se bodo vrtci in šole," je dejala.
Nekatere dejavnosti, kjer je to mogoče, bodo prešle na delo od doma, vendar se tudi pri teh postavlja vprašanje varstva otrok. Starši namreč ob delu od doma le težko hkrati skrbijo zlasti za mlajše otroke. Na to problematiko so opozorili že v času dolgotrajnejšega zaprtja vrtcev oziroma zagotavljanja zgolj nujnega varstva.
Sistem, na katerega prehajajo 1. aprila, bo podoben tistemu, ki je veljal lansko pomlad. Vendar so takrat imeli župani nekaj več pristojnosti pri odločanju glede na okoliščine, ki so vladale v določeni občini oziroma regiji. "Tokrat pa odlok za vse določa, da morajo starši prinesti potrdilo delodajalca. To potrdilo naj bi bilo enotno in smo ga dobili v prilogi okrožnice," je povedala Bogatajeva.
Za kritično infrastrukturo veljajo sektorji energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, zdravstva, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov. Kot ocenjuje Bogatajeva, pod to med drugim spadajo tudi trgovska dejavnost, ki je vezana na prehrano, lekarne, pošte in tovrstne storitvene dejavnosti.
Poleg tega bodo morali vrtci nujno varstvo zagotavljati za otroke staršev, ki delajo v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, zavodih s področja socialne varnosti, v Slovenski vojski, v policiji in v poklicnih gasilskih enotah. Vrtci bodo zaposlitev staršev ugotavljali na podlagi potrdila delodajalca.
Prepričana pa je, da bodo na terenu zaradi omejitve zagotavljanja varstva nastajale težave in da bodo tudi drugi delodajalci svojim zaposlenim pisali potrdila. "Situacija bo kar zahtevna in stiske staršev velike," je ocenila Bogatajeva, ki je podobno kot nekateri drugi ravnatelji vrtcev upala, da bodo lahko zagotavljali nujno varstvo vsem, ki ga bodo potrebovali.
V okrožnici, ki jo je pridobil STA, je še zapisano, da so starši otrok, ki v času zaprtja države vrtca ne bodo obiskovali, oproščeni plačila vrtca.
V skupinah nujnega varstva v šolah učenci iz istega razreda
Tudi osnovne šole je ministrstvo obvestilo, da morajo od četrtka organizirati nujno varstvo za učence, katerih oba starša ali eden izmed njih, ki je samohranilec, so zaposleni v sektorjih kritične infrastrukture.
Določili so, naj skupine za izvedbo nujnega varstva oblikujejo iz učencev istega razreda, pri čemer naj imajo od osem do 10 učencev oziroma do največ 15 učencev. Učitelji, ki izvajajo pouk na daljavo, naj delajo od doma.
Dijaki in študenti višjih strokovnih šol, ki so že na praktičnem usposabljanju z delom ali praktičnem izobraževanju pri delodajalcu, ga še naprej izvajajo tam, kjer bodo izvajali dejavnost in kjer imajo zagotovljeno varno delovno okolje v skladu z smernicami NIJZ-ja.
Glede testiranja okrožnica navaja, da se od 1. do 11. aprila, kolikor naj bi trajalo zaprtje države, testirajo le tisti zaposleni, ki bodo v tem obdobju prisotni v šoli, in sicer enkrat tedensko.
Za učence, ki so vključeni v nujno varstvo, in učence, ki se izobražujejo v oddelkih prilagojenega programa v osnovnih šolah, mora šola zagotoviti šolsko prehrano. Za učence, ki se izobražujejo na daljavo, pa šola zagotavlja topli obrok za tiste, ki za to izpolnjujejo pogoje.
Glede pouka na daljavo Zavod RS za šolstvo osnovnim in glasbenim šolam priporoča, da se učitelji z učenci dogovorijo, kako bo potekalo delo na daljavo. Šole naj uporabijo prilagojene urnike in opredelijo čas za dnevni videokonferenčni stik z učenci, njihovo samostojno delo ter čas za gibanje in sprostitev.
Ocenjevanje preloženo na čas po vrnitvi
Učitelji naj preverjanje in ocenjevanje preložijo na čas, ko se bodo učenci vrnili v šole. Z učenci, ki se zaradi slabih internetnih povezav ali opreme težko vključujejo v neposredne aktivnosti pouka na daljavo, naj se učitelji dogovorijo o oblikah in načinih samostojnega dela, je zapisano.
Zavod šole tudi opozarja, da samostojno delo učencev od doma od učencev zahteva daljši čas za opravljanje posameznih aktivnosti, zato predlagajo, da oddelčni učiteljski zbori smiselno uskladijo obremenitve posameznih učencev za izvajanje pouka na daljavo. Učitelji naj pri načrtovanju prednostno usmerijo aktivnosti v izvajanje obveznega programa, v katere se lahko smiselno vključijo tudi učitelji, ki izvajajo razširjeni program, so še zapisali.
"Šole so prostor, kjer se srečujejo ljudje iz različnih okolij"
Šolniki niso navdušeni, a vodja posvetovalne skupine Mateja Logar zagotavlja, da se bodo 12. aprila v šolo vrnili vsi osnovnošolci, dijaki pa po modelu C.
Čeprav so pristojni zagotavljali, da bo vnovično zaprtje šol skrajni ukrep, se je med omejitvami, s katerimi želijo ustaviti širjenje okužb in predvsem naraščanje števila covidnih bolnikov v bolnišnicah, znašlo tudi zaprtje šol in vrtcev med 1. in 11. aprilom. Odprte bodo le šole za učence s posebnimi potrebami in nujno varstvo za učence prve triade osnovne šole, ki imajo starše, zaposlene v kritični infrastrukturi.
"Z ukrepi, ki smo jih predvideli, želimo zmanjšati število stikov. Tudi v šoli so stiki med učenci, dijaki ... Gre za vsesplošno zmanjševanje in zato smo se odločili, da v to vključimo tudi šole," pojasnjuje vodja Logarjeva.
Nekatere raziskave so namreč pokazale, da šole niso žarišča okužb. To, da šole niso gonilo okužb, po besedah vodje posvetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović pomeni, da so odraz tega, kar se dogaja v populaciji. "Torej, šole ne prispevajo dodatno k širjenju okužb, kot na primer kakšna velika zasebna druženja. So pa šole prostor, kjer se srečujejo ljudje iz različnih okolij in tudi na ta način lahko prihaja do prenosa virusa," je povedala v oddaji Dobro jutro. Ko gre za zaporo, je zato po njenem prepričanju smiselno, da se ljudje umaknejo vsak v svoj družinski mehurček.
Pouk na daljavo ni učinkovit
V šolah pa niso navdušeni nad vnovično vrnitvijo k pouku na daljavo. Kot pravijo ravnatelji, so namreč po nedavni vrnitvi v šole ravno dodobra vzpostavili rutino. "Težava je, ker vsi vemo, da pouk na daljavo nikakor ne dosega kakovosti običajnega pouka. To je izhod v sili. Upamo lahko samo, da bo ta ukrep tudi učinkovit," je za Radio Slovenija poudaril predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan.
Za STA je dodal, da si šolniki zelo želijo, da bi v šolah kmalu spet imeli pedagoški mir in bi dejansko lahko opravljali svojo osnovno dejavnost, torej pouk, in bi končno začeli sanacijo učnih primanjkljajev, ki so nastali.
Kaj bo s šolskimi tekmovanji?
Ob tem je opozoril tudi, da imajo trenutno tedensko po dve, tri ali celo štiri različna tekmovanja, organizatorji tekmovanj pa so pri tem popolnoma neizprosni ter brez razumevanja. "S temi tekmovanji je nered tudi sicer, saj gre za kup zasebnih organizatorjev, tekmovanja pa štejejo tudi pri točkovanju za pridobivanje štipendij. Vseh tekmovanj je kar 70, ki jih pripravlja 25 organizatorjev. Gre za zaslužkarstvo, čemur ostro nasprotujemo, pa nas ne upošteva nihče," je kritičen. Pri tem je navedel primer njegove Osnovne šole Janka Modra Dol pri Ljubljani, kjer danes manjka 14 učiteljev, saj jih je nekaj v karanteni, nekaj na bolniškem dopustu, šola pa mora v teh razmerah organizirati pouk, za tri oddelke v karanteni pouk na daljavo, hkrati pa tekmovanje iz angleščine v šoli ter še zagotoviti izvedbo tekmovanja na daljavo.
Tudi vodja kolegija ravnateljev mariborskih osnovnih šol Mojca Kirbiš, tudi ravnateljica OŠ Rada Robiča Limbuš, kjer je dobra polovica zaposlenih precepljena ali pa so covid-19 že preboleli, je za STA povedala, da so tekmovanje iz fizike že prestavili s četrtka na sredo popoldne, ko pa je že načrtovano tudi tekmovanje iz razvedrilne matematike. Za druga tekmovanja še ne vedo, pa tudi sicer so ta letos zelo vprašljiva, saj niso vsi učenci v enakem položaju. Danes tako poteka tekmovanje iz angleščine, pri katerem so tistim, ki so v karanteni, dolžni omogočiti reševanje na daljavo, zato po mnenju Gregorja Pečana gotovo ne moremo govoriti o enakih možnostih za vse.
Večjih težav z okužbami v večini šol ni bilo
Po besedah Mojce Kirbiš so "vsi skupaj, tako vodstva šol kot učitelji in učenci, utrujeni od nenehno različnih modelov in sprememb. Komaj smo se vrnili v šole in prišli do nekega normalnega ritma, pa spet spreminjamo sistem. Načrtovati sistematično delo je zato trenutno zelo težko."
Ravnatelj OŠ Simona Jenka Kranj Rudolf Planinšek večjih organizacijskih težav ne pričakuje, lahko pa se pojavijo pri ocenjevanju. "Ravno smo se ponovno utekli in pripravili, zdaj pa se nam sistem znova podira. Zato nekaj težav zagotovo bo, ampak jih bomo že nekako rešili," je povedal. Večjih težav z okužbami na njihovi šoli do zdaj ni bilo, večinoma so bile posamične okužbe med učenci in posledično karantene za razred.
Ponovno zaprtje šole je presenetilo ravnateljico OŠ Vojke Šmuc iz Izole Ireno Sivka Horvat. "Pričakovali smo, da bi vsaj mlajši učenci ostali v šoli. Po drugi strani pa nas veseli, da je ta zapora kratkotrajna," je dodala. Padanje ravni znanja zaradi šolanja na daljavo je tudi v izolski osnovni šoli opazno, prehitro pa je govoriti, za kolikšen padec gre.
Ravnateljica novomeške OŠ Drska Nevenka Kulovec je za STA menila, da je odločitev o vnovičnem zaprtju šol pravilna. Na šoli se namreč pojavljajo okužbe, en oddelek imajo v karanteni. "Če bo to pomagalo pri pridobitvi časa za cepljenje in zaustavitvi epidemije, je ukrep na mestu," je dodala. Glede ocenjevanja je menila, da bo program vnovič porušen, kot doslej pa se bodo pri pouku morali prilagajati. Raven znanja otrok je označila za šibko, kar ugotavljajo pri vseh preverjanjih. Padla je učna kondicija, motivacija pri otrocih je nizka.
Poziv k vzpostavitvi ekspertne skupine za oblikovanje ukrepov
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije v odprtem pismu opozarja na neustrezna ravnanja in odločitve šolske politike od začetka epidemije covida-19.
Vlado pozivajo, da nemudoma zagotovi pogoje za vodenje resorja v teh zahtevnih razmerah oziroma k vzpostavitvi kompetentne ekspertne skupine, ki bi oblikovala ukrepe za delo vrtcev in šol.
Očitajo ji, da ni pripravila dovolj operativnih modelov izobraževanja na daljavo, niti ni zagotovila ustreznih mehanizmov za sprotno in dovolj zanesljivo zbiranje empiričnih podatkov, ki bi omogočali vpogled v to, kako kakovostno zmorejo cilje in standarde znanja dosegati šole v različnih občinah, regijah in v državi.
Dodaten stres za dijake
Na srednjih šolah bo vnovična ustavitev pouka največ težav povzročila maturantom. Ravnatelj mariborske prve gimnazije Herman Pušnik opozarja, da nepredvidljivost dodatno povečuje stres pri dijakih. "Kaj, če se kaj podobnega zgodi v času mature?" se je vprašal ravnatelj in opozoril, da je že čez dober mesec na vrsti esej.
Vrtci opozarjajo na težavno organizacijo in prekinitev rutine
Zapirajo se torej tudi vrtci, omogočeno bo le nujno varstvo za tiste starše, ki so zaposleni v kritični infrastrukturi. Tokrat po besedah Logarjeve odločitev, kako strogo bodo upoštevali to določilo, ne bo na županih, ampak bodo enaka pravila glede nujnega varstva veljala za vse.
Vrtcem ta odločitev prinaša precej organizacijskih težav. Ravnateljica Vrtca Medvode Romana Epih, ki je tudi predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, si želi, da bi jim odgovorni bolj prisluhnili oziroma da bi se pri tovrstnih odločitvah z njimi posvetovali, da bi videli, kako stvari potekajo v praksi. "Nekatere zahteve so neživljenjske, vse ukrepe pa izvajamo, kolikor se da," je zagotovila. Ob tem je pojasnila, da imajo v vrtcu minimalno število okužb, čeprav je v njem okoli 700 otrok.
Tudi ravnateljica Kranjskih vrtcev Tea Dolinar je za STA povedala, da je zapiranje in ponovno odpiranje velik organizacijski zalogaj, naporno pa je tako za zaposlene kot za otroke in starše. Že pri prejšnjem zaprtju in ponovnem odprtju se je pokazalo, da je to za nekatere manjše otroke precejšen šok in da je bila zanje vrnitev v vrtce kot popolnoma nov vstop.
Tudi ravnateljica mariborskega Vrtca Otona Župančiča Stanislava Lešnik je poudarila, da bo z vnovično omejitvijo izzvenelo njihovo prizadevanje iz časa, ko so bili spet popolnoma odprti in so se otroci znova uvajali v vsakdanjo rutino.
Predstavnica ravnateljev ljubljanskih vrtcev za medije Barbara Novinec je dodala, da bi radi tudi tokrat vsem otrokom, ki nujno varstvo potrebujejo, to lahko omogočili ne glede na to, kakšna je nujnost poklicev teh staršev. Starši njihovih otrok so namreč tudi samozaposleni v poklicih, kot je tolmač, ki morajo simultano prevajati ob določenih urah, pri čemer je zelo težko – če ne skoraj nemogoče – sočasno varovati predšolske otroke, pojasnjuje. Po njeni oceni bi bilo dobro, da ne bi sledili uravnilovki, ampak bi prevladal zdrav razum.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje