Pobudo za povečanje varnosti novinarjev naj bi predstavili septembra. Jourova se želi o njej pogovoriti s slovenskim predsedstvom EU-ja. Izrazila je tudi pričakovanje, da se bo med obiskom sestala s slovenskim premierjem.

V odgovoru na novinarsko vprašanje, ali med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije v drugi polovici leta pričakuje napredek glede pobude za povečanje varnosti novinarjev, je komisarka dejala, da bo odšla na obisk v Slovenijo, da to preveri.

"O varnosti novinarjev je treba spregovoriti v vseh državah članicah, ne le v Sloveniji. Položaj se slabša povsod. Zaščita medijev in medijska svoboda bosta zame glavni temi med slovenskim predsedovanjem. Rada bi prišla v Slovenijo, da primerjamo 'zapiske' ‒ kaj želimo mi, ali smo na isti strani, kako predsedstvo lahko pomaga," je dejala komisarka pred novinarji v Bruslju. "Z dialogom in za isto mizo lahko razjasnimo veliko stvari," je še dodala.

Sorodna novica Medijska svoboda: "Ne gre samo za novinarje in medije, ampak za celotno širšo družbo"

900 napadov na novinarje v 22 članicah

Lani so v Uniji našteli skoraj 900 napadov na novinarje in medijske delavce v 22 članicah. Večinoma je šlo za napade, povezane s poročanjem o protestih. Jourova je opozorila je, da se poslabšuje predvsem varnost novinark. 73 jih je poročalo, da so bile žrtve napadov, večinoma sicer na spletu.

"A kot lahko vidimo, se to lahko prelije tudi iz spleta," je dodala in spomnila tudi na smrti Daphne Caruana Galizie, Jana Kuciaka in Giorgosa Karaivaza.

Nova priporočila članicam za povečanje varnostni novinarjev v EU-ju bodo usmerjena predvsem v prepoznavanje zgodnjih svarilnih znakov. "V primeru umorjenih novinarjev je bilo kar nekaj svaril, predvsem stalne grožnje, oblasti pa se na to niso odzivale v zadostni meri," je povedala Jourova.

"Mediji so eden izmed stebrov demokracije. Zlasti v času pandemije covida-19 potrebujemo dobro delujoče, profesionalne in kakovostne medije, ki poročajo o dejstvih in relevantnih informacijah našim državljanom. Potrebujemo zaupanja vredne kanale informacij," je poudarila podpredsednica komisije, ki bedi nad "vrednotami in transparentnostjo".

EU brez orodij za zaščito svobode medijev

Izrazila je obžalovanje, ker EU nima "pravih orodij" za zaščito svobode medijev. Evropska zakonodaja medije obravnava predvsem kot gospodarske družbe v okviru prava konkurence, ni pa pravil, ki bi priznala pomen medijev za demokracijo. Ob tem je napovedala, da bo komisija predvidoma prihodnje leto predstavila zakonodajo o medijski svobodi.

Na Twitterju se je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev odzvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen. "Svobodo medijev v EU-ju se pogosto jemlje kot samoumevno. Ne bi se jo smelo. Imamo nekaj nedavnih bolečih opomnikov. Na svetovni dan svobode medijev se spomnimo, da demokracija ne more delovati brez svobodnih in neodvisnih medijev," je zapisala.