Predsednik Slovenije Borut Pahor je po pogovorih z vodji poslanskih skupin DeSUS-a, italijanske in madžarske narodne skupnosti in LMŠ-ja končal posvetovanja v državnem zboru (DZ), kjer se je v zadnjih dneh ločeno sešel z vodji vseh poslanskih skupin.

Pahor je tokrat že drugič posvetovanja opravil v poslanskih skupinah DZ-ja, saj se je želel zahvaliti vodjem poslanskih skupin za dosedanje sodelovanje pri oblikovanju predlogov kandidatur, ki jih predsednik republike predlaga v izvolitev državnemu zboru, so v predsednikovem uradu zapisali v sporočilu za javnost.

Zakon določa, da se redne volitve razpišejo najprej 135 dni in najpozneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni. Zakon Pahorju tako omogoča, da volitve razpiše na nedeljo med 24. aprilom in 5. junijem. Da izbere prvi možni datum, se je odločil zato, ker meseca pred volitvami ne prekinjajo počitnice, kot bi se to zgodilo, če bi bile volitve v maju.

Sicer pa je Pahor dejal, da se mu zdi prav, da ni odlašal z odločitvijo o tem, kdaj bodo volitve. Zdi se mu namreč prav, da vsi vedo, kdaj bodo volitve. Tako lahko zdaj DZ lažje predvidi svoje obveznosti in način dela, upa pa, da je z zgodnjo odločitvijo pripomogel tudi vladi, da bo lažje načrtovala delo. Obenem pa Pahor tudi ocenjuje, "da si je velik del javnosti želel slišati, kdaj bodo redne volitve, če ne bo prej predčasnih". Zadnje parlamentarne volitve, ki so bile predčasne, so bile 3. junija 2018.

Kot je še dejal Pahor, je velika večina vodij poslanskih skupin njegovo odločitev sprejela z razumevanjem. Odlok o razpisu bo torej podpisal sredi februarja, ko bodo v odloku določeni tudi natančni roki glede volilnih opravil. Pahor sicer ne pričakuje, da bi na potek volitev vplivala epidemija covida-19. Zadnje parlamentarne volitve, ki so bile sicer predčasne, so bile 3. junija 2018.

Zorčič zadovoljen z odločitvijo, še raje bi videl predčasne volitve

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič Pahorjevo odločitev o izbiri prvega možnega datuma za prve volitve pozdravlja. "Seveda pa bi bilo glede na stanje v državi bolje, če bi bile volitve prej, torej ne redne volitve, ampak predčasne," je dejal v izjavi v DZ-ju. Meni namreč, da si ne samo opozicija, ampak tudi večina državljank in državljanov želi predčasnih volitev. Seveda je pa to odvisno od tega, koliko časa bo ta vlada uživala podporo v DZ-ju, je dodal.

Zase je ponovil, da se je odločil, da ne gre v nobeno od strank, ki so danes v DZ-ju. "Sodelujem pri nastajanju neke platforme, in če bo to nekoč stranka, bom jaz samo eden od 200 ustanovnih članov te stranke, ne bom pa imel nobene svoje stranke," je pojasnil. Glede na to, kar danes vidimo v političnem prostoru, se namreč zdi – takšni so po njegovih besedah tudi odzivi s terena –, da vendarle določen del političnega prostora potrebuje nekoga, ki bo naslavljal volivce, sploh tiste, ki so po določenih anketah neopredeljeni, je še dodal.

Krivec o možnosti predčasnih volitev: Mislim, da je to samo pravljica

V največji koalicijski stranki SDS menijo, da je 24. april primeren datum za parlamentarne volitve, prav tako pa je v skladu z zakonodajo, je dejal vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec. "Roki so seveda tudi še v nadaljevanju, ampak to je prvi možni rok, mi s tem nimamo težav," je poudaril.

Na vprašanje, ali so ob tem še vedno možne predčasne volitve, pa je Krivec dejal, da si lahko "to pravljico še vedno vrtimo, ampak mislim, da je to samo pravljica". Ob tem, da bi bližina prvomajskih praznikov utegnila vplivati na udeležbo na rednih parlamentarnih volitvah, pa je Krivec poudaril, da so volitve pravica in dolžnost vsakega, zato bližina praznikov ne sme in ne more vplivati na volilno udeležbo.

Prvak vladne stranke NSi in podpredsednik vlade Matej Tonin pa je ocenil, da je datum, ki ga je za redne volitve izbral predsednik države, odličen. V stranki ob tem poudarjajo, da so osredotočeni na to, da do konca mandata korektno izpeljejo zastavljene projekte. V NSi-ju želijo do konca mandata še zamejiti epidemijo in "v teh zahtevnih časih za Slovenijo narediti čim več", so sporočili.

Iz KUL-a opozorila o "vsakodnevnem poglabljanju krize"

Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović je dejal, da "vsak dan, ko odlašamo z volitvami, ko ta vlada ne prepusti upravljanja epidemije epidemiologom, je dan, ko gremo v finančno in zdravstveno katastrofo". Datum, ki ga je določil predsednik Pahor, je sicer za stranko sprejemljiv. Ob morebitnih pomislekih, da bi lahko bila volilna udeležba na predlagani datum zaradi bližajočih se praznikov nižja, Golubovć poudarja, da tudi 11. julija čas poletnih dopustov ni zaustavil ljudi, ki so na referendumu zavrnili predlog novele zakona o vodah.

Tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v odzivu izrazil mnenje, da bi morale biti volitve čim prej, torej predčasne. "Glede rednega roka pa se seveda lahko vsi strinjamo, da mora biti ta prvi mogoči," je dejal. Prepričan je, da je vsak dan aktualne vlade "škoda ne samo za državo, ampak tudi za prihodnost in možnost obnove te države". Kot je še poudaril, je predsednik Pahor sicer sporočil zgolj svojo odločitev glede rednih volitev. V opoziciji bodo po njegovih napovedih medtem naredili vse in uporabili vsa orodja, ki jih imajo na razpolago, da pride do predčasnih volitev. Ob tem Vatovec ocenjuje, da so interpelacije, ki čakajo več ministrov te vlade, še vedno smiselne. "Vsak dan, ko bodo volitve pred rednimi, je pridobljen dan," meni.

Podobno kot Vatovec je tudi vodja poslancev SD-ja Matjaž Han poudaril, da je Pahor napovedal le razpis volitev na prvi mogoči datum, kar da ne izključuje možnosti predčasnih volitev. Ključ do teh je v rokah koalicije in posameznikov, ki podpirajo vlado, meni.

Za stranko SAB je datum, ki ga je izbral predsednik Pahor, pričakovan, je povedala vodja poslanske skupine Maša Kociper. Kljub temu pa si v stranki, podobno kot v večjem delu opozicije, še vedno prizadevajo za predčasne volitve. Stranke Koalicije ustavnega loka (KUL) sicer po besedah Kociprove redno sodelujejo in se dogovarjajo o vsem potrebnem. Vsaka stranka pa je samostojna in se bo volivcem poskušala predstaviti s specifičnim delom lastnega programa, a bodo hkrati poskrbeli, da se bodo te vsebine medsebojno dopolnjevale, je zatrdila.

Jelinčič: Pahor se je odločil, da bodo volitve čim prej, da bo imel mir

Predsednik DeSUS-a Ljubo Jasnič je medtem sporočil, da pozdravlja odločitev, ki jo je sprejel predsednik republike. To je edina prava odločitev, je dejal. Nasprotno od Jasniča pa prvak SNS-a Zmago Jelinčič ocenjuje, da bi bilo bolje, če bi bile naslednje redne parlamentarne volitve pozneje kot 24. aprila. Med razlogi za to oceno omenja epidemiološke razmere, pa tudi ljudje bi bili po njegovih besedah "bolj umirjeni, saj bi bili vmes prvomajski prazniki".

Kot je dejal Jelinčič, 24. april za volilno nedeljo "ni najbolj posrečena izbira", sam je predsedniku Pahorju predlagal, naj volitve premakne na kasnejši čas, tudi zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo covida-19, saj bi bilo topleje. "A Pahor se je odločil, da bodo volitve čim prej, da bo imel mir," je ob tem ocenil Jelinčič in dodal, da bo stranka SNS tudi 24. aprila na volitve pripravljena. Glede možnosti predčasnih volitev pa Jelinčič meni, da bi bile kot slepo črevo, saj bi jih imeli le nekaj tednov pred rednimi.

Pahor: Kandidat za ustavnega sodnika Svetlič ima dovolj podpore

Tudi po tokratnih pogovorih z vodji poslanskih skupin je Pahor ugotovil, da ima kandidat za ustavnega sodnika Rok Svetlič še vedno zadostno podporo za izvolitev v DZ-ju.

Nazadnje je bilo sicer glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika preloženo na eno od prihodnjih sej. Kandidat za ustavnega sodnika namreč za izvolitev potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov, ki pa bi jih bilo ob odsotnosti dveh poslancev DeSUS-a in obstrukciji dela opozicije težko zagotoviti. Preložitev glasovanja je predlagal vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec.

Podpora Svetliču je postala negotova predvsem zaradi očitkov, da za ustavnega sodnika nima potrebnih kvalifikacij, da ima neprimerna stališča glede ravnanja z migranti na mejah, kar je Svetlič v javni predstavitvi zanikal, ter po objavi posnetka, v katerem izvaja skladbo Rasist. Pahor je po prestavitvi glasovanja sicer ugotavljal, da je skupina nepovezanih poslancev po vložitvi Svetličeve kandidature odtegnila svojo podporo. Tudi del opozicije je javno napovedal, da ga ne bo podprl.

S podporo Svetliču pa so se oglasili iz civilnodružbene skupine Act Tank, kjer menijo, da bi osebnost Svetličeve širine ter moralnega kompasa obogatila raven razprav na ustavnem sodišču. Izjave o migrantih so bile po njihovem mnenju očitno namerno narobe razumljene, skladba Rasist pa da je očitno satirična.

Svetlič je sicer že četrti kandidat, ki ga je predsednik republike predlagal za naslednika sodnice Dunje Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že julija lani. V dosedanjih postopkih za izvolitev na to mesto ustavnega sodnika je pred Svetličem predsednik predlagal tri kandidate: Andraža Terška in Anžeta Erbežnika na podlagi javnega poziva ter Janeza Kranjca po lastni izbiri.

Kdo bo kandidat za namestnika Računskega sodišča?

Za mesto prvega namestnika predsednika Računskega sodišča, ki se bo izpraznilo 3. februarja 2022, ko se izteče mandat zdajšnjemu prvemu namestniku predsednika Računskega sodišča Jorgu Kristijanu Petroviču, je prispelo pet kandidatur.

Predsednik Pahor pa po posvetovanjih ugotavlja, da se za namestnika predsednika Računskega sodišča obeta širša politična podpora. "Če bo to mogoče potrditi na začetku naslednjega tedna, bo predlog kandidatke oz. kandidata za to funkcijo v naslednjem tednu tudi poslal v DZ," so napovedali.

Imena kandidata, ki uživa širšo podporo, še niso razkrili. Do 4. oktobra, ko se je iztekel rok, pa so kandidature oddali Maja Bilbija, Maja Hmelak, Zoran Mladenovič, Nataša Musar Mišeljić in Nataša Prah.