Tema tarče je bilo samotestiranje otrok v šolah. Gostje so bili ministrica za šolstvo Simona Kustec, ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič, Jernej Dolinšek, predstojnik klinike za pediatrijo UKC-ja Maribor, psiholog Aleksander Zadel in Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. S terena so se v oddaji sodelovali tudi nekateri starši.

Psiholog Aleksander Zadel je poudaril, da "ne smemo pozabiti, da se šola okoli 250.000 otrok. In za vse te otroke so učitelji poskrbeli, da so se pripravili na samotestiranje, in omogočili, da šole ostajajo odprte. Vidimo, da so nekateri starši v stiski, a treba je pogledati tudi dobro plat."

Starša osnovnošolcev, ki se ne strinjata z ukrepi, sta prepričana, da je ta ukrep nesorazmeren. "V šoli bi lahko bili brez mask in ne bi se jim bilo treba testirati," je prepričan Gorazd Rejc, saj so po njegovem mnenju otroci starostna skupina, ki je covid-19 ne ogroža.

Ravnateljica Mojca Mihelič z OŠ Danile Kumar se strinja, da ni prav, da se kopja lomijo na učencih. Zato je ponosna na svoje sodelavce, ker so samotestiranje izvedli na igriv način. Predlagala je, da bi morda za učence naročili teste, ki imajo krajše paličice, saj bi morda to odvrnilo bojazen, da bi se otrok samopoškodoval. "A samopoškodovanje otrok se v šolah dogaja na dnevni bazi, in ne pri samotestiranju," je dodala.

Dolinšek: Možnost samopoškodovanja je zelo majhna

"Seveda sta strah in ta mističnost, ko nekaj potisneš v svoj nos, čeprav otroci vsakodnevno potiskajo prste zelo globoko tudi v svoje nosove. Morda se nekaterim staršem zdi, da se bodo poškodovali, a možnost poškodbe je tako izredno majhna. Otroci se vsakodnevno podijo po hodnikih, doma plezajo po drevesih in se popraskajo. Možnost za poškodbo pri samotestiranju je izredno majhna, za resnejšo poškodbo pa skoraj nična," pa je o strahovih staršev glede samopoškodovanja pri samotestiranju v Tarči povedal zdravnik Jernej Dolinšek, predstojnik klinike za pediatrijo UKC-ja Maribor.

Glede tega, kako je lahko takšno preprosto testiranje postalo takšen tabu, pa je Dolinšek dejal, da je to velikansko vprašanje."Gre za preprosto neinvazivno metodo oz. zelo malo invazivno, ki nam omogoča razjasnitev epidemiološke slike, kar je pomembno za populacijo, ne toliko za otroke, pa vendar tudi za otroke. Ni bil pri nas samo en otrok zelo hudo bolan zaradi korone, smo se tudi bali za njegovo življenje," je povedal Dolinšek.

Štefanc: Živimo v državi, kjer se ukrepi sprejemajo stihijsko. Razumem starše.

Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani je pozval, da se samotestiramo ne le otroci, ampak vsi. Številke so namreč neizprosne in samotestiranje in cepljenje sta po njegovem mnenju edini način, da zaustavimo epidemijo, čeprav je v Sloveniji uradno sicer ni. "Starše, ki se ukrepom upirajo, na neki način razumem. Pogledati je treba širši kontekst – že dobro leto dni živimo v državi, v kateri se ukrepi sprejemajo stihijsko, niso konsistentni in se sprejemajo tik pred zdajci. To ne velja le za področje šolstva," je dodal. Način, kako se samotestiranje uvaja v šole, je po njegovih besedah zelo problematičen.

Mihelič: Veliko nejasnosti, premalo podpore ministrstva

Da ravnatelji ne potrebujejo navodil, temveč zelo jasne okvire, v katerih lahko delujejo, je poudarila ravnateljica Mojca Mihelič in dodala, da so ravnatelji strokovnjaki na svojem ozkem področju, in ne v zdravstveni stroki. "Bilo je veliko nejasnosti, potrebovali bi več podpore ministrstva," je dodala in opisala, da so jasne okvire, podprte z zakoni in odgovori, ki so jih starši od njih zahtevali, dobili šele v torek zvečer.

Kustec: Naša odgovornost je vzpostaviti varno okolje

Ministrica za šolstvo Simona Kustec je odgovorila, da so se skupaj z ravnatelji znašli v težki stiski, ki jo povzroča pet odstotkov ljudi, ki ne priznavajo, kašni so ustrezni pristopi, da lahko vsi ostanemo zdravi. "Prva odgovornost države je, da mora vzpostaviti varno okolje." Ko so ugotovili, da imajo ravnatelji stiske in težave, so po njenih besedah takoj odprli možnost komunikacije, v kateri je lahko sodelovalo 800 ljudi. Poudarila je, da je pravica do izobraževanja dejstvo, a to je tudi pravica do zdravja. "Kdor se s tem ne strinja, mora iti na izobraževanje na daljavo, ker so tako varni vsi drugi," je prepričana.

Zadel: Mnenje je najnižja oblika znanja

"Mnenje je najnižja oblika znanja," je izpostavil psiholog Zadel in poudaril, da je treba poslušati tiste, ki so strokovnjaki na posameznih področjih. "Ko se bo otrok udaril, kam ga bodo peljali? Na pediatrijo," je dodal.

Starš osnovnošolca Andrej Likar je ob tem spomnil, da ministrica za šolstvo v javnosti ni bila vidna od avgusta do oktobra. "Prenašalci smo vsi, ne le otroci," je prepričan in izpostavil, da do interakcij ne pride le v šolah. Vprašal se je, ali bo naslednja faza cepljenje otrok v šolah. Psiholog Zadel pa mu je odgovoril, da je treba pogledati na polne bolnišnice in se pogovarjati o resničnih podatkih epidemije, ne pa o tem, kaj si mi mislimo, kako bi morali otroci danes živeti.

Štefanc je povedal, da zadeve niso tako preproste, da bi lahko kritično situacijo lahko kar odmislili in zgolj pozitivno razmišljali za naprej. "Pristop, ki ga je ubrala ministrica, češ samo pet odstotkov ljudi ima z ukrepi težave, je podcenjujoč do velike večine ljudi v Sloveniji, ki čeprav ne izražajo tako radikalnega nasprotovanja ukrepom, vendarle imajo kar precej težav z ukrepi," je povedal. Po njegovih besedah se moramo sprijazniti, da bomo ljudi prepričevali tako, da jim pokažemo, da vodimo politiko, ki je konsistentna, ne pa z diskvalifikacijami.

"Ne pa, da se ne ukvarjamo s političnimi menjavami v upravnem odboru Pedagoškega inštituta, zato da bi nagajali pri imenovanju direktorja, ko se ne bomo ukvarjali s tem, da v enem zamahu zamenjamo vse komandirje policijskih postaj, da si prisvajamo položaje po strankarski logiki, potem nam bodo morda ljudje od tu dalje začeli verjeti in zaupati," je dejal Štefanec in dodal, da ga preveva občutek, da v državi izgubljamo demokratično politiko.

Jernej Dolinšek, predstojnik Klinike za pediatrijo v UKC-ju Maribor, je poudaril, da se moramo samozaščitniško vesti vsi – držati distanco, nositi zaščitno masko. "Otroci, okuženi z novim koronavirusom, za nas v bolnišnicah ne predstavljajo velikega bremena, a vsak otrok je pomemben, da ohranimo njegovo zdravje. Hkrati pa otroci s sumom na okužbo za nas predstavljajo velik logistični zalogaj, izziv, kako jih izolirati, dokler nimamo izvida, in zato imamo bistveno manj prostorskih zmogljivosti. Hkrati se z njimi ukvarja več kadra, ki pa ga je premalo."

Zadel: Ne opazimo, da nam hiša gori

Glavna težava v Sloveniji po Zadelovih besedah je, da "ne opazimo, da nam hiša gori". "Gasilci pridejo na intervencijo in se začnejo pogovarjati, da bi vozilo moralo biti testirano ne vem kdaj, da bi ga morali oprati, da bi ga morali peljati na servis ... Gori hiša, ljudje!" je bil plastičen. Po njegovih besedah smo vsi posamezniki kot družba soodgovorni za stanje, v katerem smo. "Nisem navijač ne politike ne stroke, sam pravim, šolnikom je težko, zdravnikom še težje, razmišljam, kaj lahko naredim s svojim diskurzom, nastopom, da bi mogoče prispeval k zdravi pameti," je dejal.

O zdravnikih in propagandi

A Andreja Likarja pozivi "zdaj je čas, da stopimo skupaj" ne prepričajo, saj gre po njegovem mnenju za propagando, a "človek verjame tistemu, kar vidi". Rad bi videl, ali je v bolnišnicah res tako hudo, saj mu je kolega, ki je na covidnem oddelku, poročal, da tam ni nobene drame. Odgovoril mu je zdravnik Dolinšek, da bo zdravstvena stroka vedno pomagala ljudem, čeprav ne verjamejo, kako hudo je. "Gospoda naj ne bo strah, tudi njemu bodo zdravniki pomagali z vso predanostjo. Ne nagajamo ljudem, nismo na drugi strani. Vsem nam je v interesu, da prebrodimo epidemijo, saj bodo tudi po njej ljudje potrebovali našo pomoč." Dolinšek je na očitek starša o "enostranski propagandi" še dejal, da je v stiski in žalosten. Po njegovih besedah so zdravniki skupaj z ljudmi na isti strani, saj je vsem v interesu čim prej "prebroditi to krizo oz. epidemijo".

"70 odstotkov vseh učencev je samotestiranje opravilo brez kakršnega koli težave. Rezultat je bil, da se je odkrilo okoli 300 pozitivnih testov," pa je dejala ministrica Kustec. "Če želimo imeti varno odprto šolo, je to edini pristop," je prepričana.

Ravnateljica Mihelič je spomnila, da je bil predlog ravnateljev, da se staršem otrok iz prve triade zaupa, da testiranje opravijo doma, saj majhni otroci vedno povedo, ali so se testirali ali ne. "Smo pa presenečeno ugotovili, da zmorejo sami tudi v šoli." Zagovarja tudi stališče, da če je presejalni test za ves razred pokazal, da so negativni, otroci ne bi potrebovali zaščitnih mask v samem razredu, saj si jih snamejo tudi med malico, pri telovadbi in še kdaj.

Sorodna novica V osnovnih šolah se je samotestiralo 135.100 učencev, pozitivnih 300

Štefanc o prelaganju odgovornosti na ravnatelje

Štefanc je opozoril, da mu je logika, po kateri "nam gori hiša, odgovornost vseh nas pa je enakovredna", tuja. To je napačna pot, saj se je po njegovih besedah treba vprašati, kdo je podkuril ogenj. "V državi imamo odločevalce, ki so na položajih, da sprejemajo odločitve, ki morajo biti pravnoformalno podprte in strokovno ustrezne. Kot prebivalci te države imamo pravico od tistih, ki državo vodijo, pričakovati, da ne prelagajo odgovornosti na ravnatelje in šole," je izpostavil.

"Ko nekdo od staršev reče 'ne bom dovolil samotestiranja otroka', potem naši odločevalci rečejo samo to – v redu, potem pa pojdi domov. Ali je to način odločanja, ki je plod širokega premisleka? Ali je to res najbolje, kar v tej državi znamo?" se je vprašal Štefanc.

Je pravica staršev, da otroku ne dovolijo samotestiranja, višja od pravice otroka do kakovostne izobrazbe v šoli, pa se je vprašal Štefanc in dodal, da ni prepričan, ali so bile te dileme sploh pretehtane.

Učiteljica Renata Filipič: Povzročili so kaos

Do ukrepov zelo kritična učiteljica na osnovni šoli Renata Filipič je v oddaji povedala, da je v vzgoji in izobraževanju povzročen "velikanski kaos". Stiske otrok in staršev so po njenih besedah ogromne, učitelje, ki ne želijo samotestirati otrok, pa ravnatelji ustrahujejo z odpovedjo, je dejala.

Kustec: Šola ne sme biti kraj političnega obračunavanja

Ministrica je še enkrat pozvala starše, naj pomagajo svojim otrokom in celotni družbi, da bodo lahko prihajali k pouku in da bodo vsi ostali zdravi. "Šola ni, ne sme biti in v času mojega mandata nikoli ne bo prostor političnega obračunavanja. Najti moramo način, kako bomo lahko podajali kakovostno znanje v teh težkih časih. Rezultati do zdaj pritrjujejo, da so šole to tudi naredile," je sklenila.

Zdravnik Dolinšek je na koncu poudaril, da je cepljenje velik dosežek znanosti. "V Sloveniji smo na področju oskrbe otrok in smrtnosti otrok do 5. leta starosti najboljši v Evropi in med najboljšimi na svetu – zato, ker sledimo smernicam. Nikoli ne bomo uvedli nečesa, kar bi lahko škodilo našim bolnikom. Prosim, zaupajte nam."

"Kriza je eno velikansko povečevalno steklo. Če ga usmerimo v dobro, bomo videli dobro, če ga usmerimo v težave, pa bo videti, da so same težave," je s prispodobo Zadel sklenil pogovor.