Zaostrene epidemične razmere so tokrat v ospredje postavile šole, še posebej osnovne. Vlada je namreč sprejela nove ukrepe za zajezitev širjenja virusa, ukrepe, ki jih – kot pravijo ravnatelji – postavljajo v prve bojne linije za zagotovitev njihovega izvajanja, čeprav imajo na drugi strani številne starše, ki nasprotujejo samotestiranju otrok v šolah, tudi najmlajših. Vsa šolska veriga – od učiteljev, ravnateljev, staršev – pa je ob razpravi, kako bo potekal pouk v teh razmerah v prihodnjih mesecih, pogrešala resorno ministrico, ki je bila te dni v Parizu na zasedanju generalne skupščine Unesca. Včeraj so osnovne šole le dočakale okrožnico s podrobnimi navodili. Ali so predvideni ukrepi izvedljivi oziroma kako?

Gostji oddaje Politično s Tanjo Gobec sta bili ministrica za šolstvo Simona Kustec in ravnateljica osnovne šole Franceta Bevka v Ljubljani Barbara Kampjut.

Šolniki so rekli, da bi vas potrebovali v tem tednu 24 ur na dan, da ste v stiku z njimi.

Simona Kustec: Na našem ministrstvu je zaposlenih 500 ljudi. Imamo poseben direktorat in posebnega državnega sekretarja, ki je zadolžen prav za osnovno, srednjo šolo, tudi vrtce. Vsi naši sodelavci so izjemno korektno in predano opravili svoje delo. Vsekakor pa sem bila ves čas z njimi tudi na vezi. Žal pa se ne morem klonirati. Potrebe mednarodnega dela naše države so tudi tukaj in jih je pač treba narediti.

Včeraj ste dobili okrožnico na osnovne šole z nekaj zamude. Bila je obljubljena že v petek. Kaj je v tej okrožnici, kako natančna so navodila, kaj je ostalo problematično.

Barbara Kampjut: Gospa ministrica, res smo vas pogrešali in vas zelo pogrešamo. Pa ne zato, da bi se klonirali na vseh šeststo šol in tako naprej. Ampak težko je zdržati medijske pritiske, ki jih zdajle poslušamo, ko beremo, da fakultete niso problematizirale uvajanja obveznega samotestiranja, da so srednješolski ravnatelji pripravljeni, samo osnovnošolski ravnatelji smo tako nesposobni, da nismo sposobni organizirati enega samotestiranja.

V čem je največja težava?

Barbara Kampjut: Največja težava je v tem, da se je zgodila zaradi tega odloka in zaradi tega, ker se ne posluša ravnateljev, ki smo na terenu in vemo, kaj se dogaja. Da se je v en koš metalo proticepilce, protestnike, antimaskarje, ne vem koga vse. In v ta koš so zdaj padli tudi tisti starši petletnikov, šestletnikov, sedemletnikov, osemletnikov, ki niso proti ukrepom, ki niso proti cepljenju, niso proti samotestiranju. Samo skrbi jih, kako bomo to v sredo ob osmih zjutraj naredili.

Sredi tedna, se pravi v sredo, naj bi se začeli samotestirati otroci, tudi najmlajši. Ali je mogoče, da tukaj pride še do sprememb?

Simona Kustec: Če želimo imeti šole varno odprte, v teh res izjemno zahtevnih trenutkih spet širjenja virusa, potem je po oceni zdravstvene epidemiološke stroke ta način poučevanja v prostorih šole zdaj tisti, ki je varen. To moramo spoštovati, prav tako pa tudi razumeti, da je to strokovni predlog, kar pomeni, da je stroka tista, ki je ocenila, da je to izvedljivo in da je to tudi varno.

Torej, se je tukaj stroko absolutno poslušalo, ker v nekaterih drugih primerih se je ni. Ampak recimo z osnovne šole pridejo očitki, starši pravijo, ne boste posegali v telo mojega otroka, ne boste jih posiljevali. Takšno je današnje zadnje pismo, objavljeno na družbenih omrežjih. Ne boste posiljevali najmlajših z maskami. Kaj svetujete šolam, ravnateljem, kaj naj v teh primerih?

Simona Kustec: Spomnila bi na vsaj še dve obdobji pred tem, kjer smo imeli v resnici zelo sorodne odzive. To je bilo obdobje pred dobrim letom nazaj, ko smo rekli, da je treba nositi zaščitne maske v šolah, zaradi pač varnosti. Potem ko smo na začetku šolskega leta rekli, da bo PCT-pogoj tisti, ki ga bo treba spoštovati. Zdaj imamo pa to tretjo zgodbo. Večinoma se pogovarjamo o tam, nekje v petnajstih do dvajsetih odstotkih ljudi, staršev, ki imajo težave. Ampak praviloma ne samo težave z izvajanjem ukrepov v šolah, ampak sicer. Vem, da je to zelo zahtevno in da je to za ravnatelje izjemno velik napor ta trenutek in smo tukaj zato, da bomo pomagali. Se je pa hkrati treba tudi zavedati, mi smo v stalnem dialogu s posameznimi ravnatelji, imamo različne izkušnje. Tukaj bi lahko prepoznali več pravzaprav različnih skupin šol glede na aktualno stanje. Nekatere šole v resnici sploh nimajo nikakršnih težav, spet druge, predvsem urbane šole …

Barbara Kampjut: Ni res. Mi vsi smo bili v sredo na srečanju, ki je bilo zelo slabo pripravljeno. Vi ste se sicer obregnili v enem intervjuju v kulturo dialoga. Ampak kultura dialoga je slaba, tudi če je ignoranca, tudi če te nihče ne posluša, če se opozarja, da želimo slišati konkretne napotke, kaj bomo, če potem slišimo, da je okrožnica že prišla, okrožnice potem ni do naslednjega dneva dopoldne. Sicer je potem prišlo opravičilo, kar smo sicer ravnatelji tudi prvič doživeli, to zelo cenimo, ampak se bojim, da je bil bolj izgovor, potem ko dobimo protokol samotestiranja učencev. Tale protokol zelo primerjala s protokolom z 28. 10. Ta protokol je identičen. 11 točk je dodanih, točno 14 povedi, ki pač govorijo, da se učenci pač samotestirajo, da se izvaja skladno z navodili proizvajalca, da si odmaknejo maskico itd.

Kakšna težava je samotestiranje, še posebej za prve razrede osnovne šole, za vas kot ravnateljico.

Barbara Kampjut: Težava je v tem, da bi otroci in starši potrebovali en teden ali pa dva tedna, prva triada, da se tega samotestiranja naučijo skupaj s starši doma. In zdaj se ravnatelji celoten konec tedna spopadamo z vprašanji staršev, ali sem lahko zraven v razredu, če izpolnjujem PCT-pogoj in ga bom jaz samotestirala oziroma nadzirala.

Simona Kustec: Protokol, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, je zelo jasen. Mi ga bomo ravno zaradi tega, da bodo res vsi obveščeni, še danes objavili na spletnih straneh našega ministrstva, zato, da starši to res lahko pregledajo. Ampak vsi skupaj razumemo in tudi vemo, da bodo starši tukaj razumni, da bodo strpno in sodelovalno pristopili v ta proces. To je nekaj, kar mi ta trenutek pač moramo narediti, če želimo imeti šole še vedno varne.

Ampak če ne? Rekli ste okrog deset odstotkov, celo več odstotkov staršev, ki ne bodo dovolili takega samotestiranja v šoli. Kaj potem?

Simona Kustec: V teh primerih bodo pač morali, za ta čas, dokler se s tem ne bodo strinjali oziroma dokler ukrep ne bo več veljal, otroke imeti doma in se bodo izobraževali na daljavo na način, kot jim ga bo zagotavljala njihova šola.

Barbara Kampjut: Ena mati mi je napisala, da bo otrok prišel v šolo. Ne bo se cepil, ne bo se samotestiral in ne bo nosil maske. Prišel bo v šolo in lahko pokličem policijo. Lahko naredim kar koli. Želimo vam samo povedati, da potrebujemo točno navodilo, kaj narediti, če bo otrok hotel v šolo. Tukaj piše, da ravnatelj določi osebo, ki spremlja to testiranje. A je ta oseba lahko tudi kdo drug, ki ni zaposlen v šoli.

Simona Kustec: Imate natančno napisano. Tistega človeka, ki ga boste vi pooblastili za to, da to dela, bo pač to počel. To je stvar pravzaprav vaše ravnateljske temeljne funkcije, da opravljate svoje delo. To je en del zgodbe. Drugi del zgodbe, odlok je zelo jasen. Odlok pravi, če se starši ne bodo strinjali s tem, da se otrok samotestira v šoli, se bo moral izobraževati na daljavo.

Izobraževanja na daljavo – kombiniranje, večina v razredu, nekaj posameznikov pa prek računalnika.

Barbara Kampjut: To se sliši zelo dobro. Ampak Sviz se je na to temo že oglasil. Drugo je, če imaš ti celoten oddelek v karanteni in učitelj z njim dela na daljavo. Tudi zdaj ko pridejo v šolo posamezni otroci prebolevniki ali pa cepljeni, ko sta v razredu dva z učiteljico, preostali pa na daljavo, tudi gre. Ne predstavljamo si pa točno, kako bomo zagotovili pouk petnajstim doma in desetim v šoli ali obratno. Želim povedati nekaj, kar že ves čas ponavljamo. Ravnatelji spoštujemo odlok in ga bomo spoštovali, ker ga moramo. Ne zdi se nam pa prav, da smo tisti, ki staršem ves čas odgovarjamo. Nismo mi tisti, ne bojkotirajte pouka, ne protestirajte pred šolo. Mi smo le izvajalci, izvrševalci, usmerite svojo jezo drugam.

Simona Kustec: Točno to, kar je rekla gospa ravnateljica. Starši, lepo vas prosimo, zdaj je treba sodelovati, razumeti, da smo v zahtevnih razmerah in da je to edini način, varen zdaj, da imate lahko otroke v šolah. In prosim, spoštujte to. V nasprotnem primeru, če se s tem ne strinjate, pač boste imeli otroke na izobraževanju na daljavo za ta čas.

V petek bo druga interpelacija, glasovanje in razprava o interpelaciji o vašem delu. Imate v koaliciji in pri podpornih strankah zagotovljeno večino, da boste ostali ministrica.

Simona Kustec: Meni je predvsem pomembno, da bom lahko z dejstvi, številkami pokazala, kaj se je dogajalo v tistem obdobju, za katerega interpelatorje zanima, kaj in kako, da ga bom tudi nekako sorodno uspela primerjati z obdobjem, v katerem smo zdaj in pa s posledicami, ki sledijo. To je tisto ključno zame. Kako pa bo seveda državni zbor, poslanci in poslanke, kako bodo odločili, pa je seveda povsem na njihovi strani.