Na meji med Belorusijo in Poljsko oziroma Evropsko unijo so že tedne razmere zaostrene, saj se je tam zbralo več tisoč prebežnikov. Te so zdaj sicer namestili v začasni center blizu meje v Belorusiji, številni še vedno čakajo na priložnost za prečkanje meje v EU.

Poljski premier je te dni pri evropskih voditeljih, pri katerih si želi zagotoviti podporo ob krizi na meji. V uradu Morawieckega so dejali, da so pogovori v Ljubljani pomembni, saj Slovenija trenutno predseduje Svetu EU-ja.

Janša je Morawieckemu zagotovil podporo in solidarnost glede krize na meji. Na tiskovni konferenci je med drugim poljskemu kolegu "čestital za pogum" in se mu zahvalil, ker je Poljska ustavila prebežnike pred njihovim vstopom na ozemlje EU-ja.

"Čestitke za odločnost in pogum in za aktivnosti, tudi diplomatske, s katerimi se je val ilegalnih migracij, ki je pritiskal na poljsko mejo, vsaj začasno zaenkrat ustavil," je povedal Janša po srečanju. Janša je tako ljudi, ki želijo zaprositi za azil v EU-ju, označil za "ilegalne migrante".

Slovenski premier je izrazil stališče, da bi morala Evropska unija "v celoti podpreti države članice, ki varujejo zunanje oziroma schengenske meje EU-ja s financiranjem in sofinanciranjem vseh ukrepov, tudi fizičnih preprek na mejah". Prepričan je, da so se ravno fizične ovire na meji izkazale za učinkovite pri preprečevanju vstopa prebežnikov, nadomeščale naj bi tudi uporabo bolj invazivnih sredstev.

Morawiecki: Kakšna je država, ki ne varuje svojih meja?

Morawiecki je na novinarski konferenci poudaril, da Poljska in Slovenija delita enako stališče do varnosti. Glede varovanja meja je prepričan, da je to naloga vsake suverene države. "Kakšna je država, ki ne varuje svojih meja, ali je v resnici suverena. Zame je odgovor nedvomen. Država, če želi biti suverena, mora odločati o tem, kdo lahko pride na njeno ozemlje," je povedal glede zavračanja prebežnikov.

Janša Poljski ponudil pomoč slovenskih policistov

Janša je ob tem spomnil na ukrep Poljske, ki je v Slovenijo poslala nekaj svojih policistov za pomoč pri varovanju meje. Pri tem je povedal, da so lani na slovenski meji skupno preprečili 14.000 poskusov nezakonitega prečkanja meje, letos pa 8500.

Slovenski premier je zagotovil podporo Poljski v enaki obliki. Kot je pojasnil, je od danes Slovenija pripravljena za podporo pri nadzoru poljske meje poslati svoje policiste, ko bo Varšava za to zaprosila.

Glede odzivov EU-ja na stanje na poljsko-beloruski meji je Janša dejal, da so bistveno boljši kot ob množičnih migracijah leta 2015. Poljska je sama veliko naredila, a brez EU-ja ji ne bi uspelo, meni Janša.

Slovenski premier je v pogovoru za radio Ognjišče glede prebežnikov še dejal, da bi bilo za ureditev razmer "bolje za nas in njih", da jim pomagamo, da si nove priložnosti za srečo poiščejo doma. "EU plačuje prek razvojne pomoči milijarde, ki pa ne pridejo v prave roke," je ocenil. Če hočeš, da bo pomoč delovala, moraš, tako Janša, zagotoviti najprej varnost. To EU še čaka, zato Slovenija zagovarja t. i. strateški kompas, kjer se predvideva oblikovanje vojaških sil EU-ja, s katerimi "se bo lahko pomagalo državam, ki so praktično propadle, šele potem bo možna razvojna pomoč". Ob tem je Janša še dodal, da ne potrebujemo dodatnih sredstev, le prav jih je treba uporabiti.

Morawiecki in Janša sta na srečanju sicer izrazila tudi skrb glede kopičenja ruskih vojakov na meji z Ukrajino in krize z dobavo plina, ta namreč močno vpliva na porast cen v Evropski uniji na vseh področjih. Strinjala sta se tudi glede nadaljnje podpore evropske perspektive držav Zahodnega Balkana. Prepričana sta, da je njihova prihodnost v EU-ju in da bi morali Zahodnemu Balkanu poslati jasen signal glede tega.

Macron od Morawieckega zahteval dostop za novinarje

Morawiecki je danes obiskal še Pariz, kjer se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Kot so sporočili iz Elizejske palače, je Macron na srečanju zahteval dostop za novinarje do poljske strani meje z Belorusijo. Obenem je zagotovil tudi solidarnost Poljski, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Francija je pripravljena prispevati k skupni varnosti in podpira humanitarne dejavnosti na meji, so še sporočili iz Macronovega urada.

Macron in Morawiecki sta se danes pogovarjala tudi o vladavini prava. Francoski predsednik je ob tem izrazil zaskrbljenost in pozval Poljsko, naj upošteva pravo EU-ja.

Morawiecki je sporočil, da je z Macronom govoril o skrbeh, ki so trenutno povezane z več aktualnimi dogodki. "To je na eni strani seveda situacija na naši meji, ki je hkrati vzhodna meja Nata in EU-ja. Ko jo branimo, branimo EU," je povedal poljski premier.

Drugi aktualni dogodki so po besedah Morawieckega kopičenje ruskih vojakov ob meji z Ukrajino in izsiljevanje s ceno zemeljskega plina. "Vsa ta dejanja bi morala imeti en odgovor in ta odgovor je solidarnost EU-ja," je povedal.

Pogovori Morawieckega v Zagrebu

Morawiecki se je v prejšnjih dneh sešel že z več evropskimi voditelji, med drugim je bil v baltskih državah, v torek pa se je srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.

Morawiecki je med torkovim obiskom v Zagrebu potrdil, da Poljska podpira vstop Hrvaške v schengensko območje. Z gostiteljem Plenkovićem sta se pogovarjala tudi o krizi na meji in varnostnem položaju na vzhodu in jugovzhodu Evrope.

Plenkoviću se je poljski premier zahvalil za podporo pobudi Treh morij in za navzočnost hrvaških vojakov na Poljskem v okviru misije zveze Nato Okrepljena prednja prisotnost.

Hrvaški premier je sporočil, da sta govorila tudi o drugih temah, ki so v skupnem interesu obeh držav, predvsem pa o varnostnih vprašanjih. Kot je dejal, organizirani prihod prebežnikov iz Belorusije predstavlja "orkestrirani poskus" destabilizacije Poljske, pa tudi Litve in Latvije. Meni, da Hrvaška tudi sama včasih doživlja podobne poskuse nezakonitih migracij. Hrvaška je sicer že dalj časa tarča kritik zaradi nasilja nad prebežniki in njihovega nezakonitega vračanja v BiH.

Morawiecki je ob tem poudaril, da aktualni dogodki na poljsko-beloruski meji niso navadna migrantska kriza, temveč gre za zlorabo ljudi kot orodja za destabilizacijo EU-ja.

Poljski premier meni, da prihod prebežnikov iz Belorusije predstavlja grožnjo za stabilnost, demokracijo, mir in razvoj v tem delu Evrope. Rusija izkorišča energente za pritisk na Ukrajino, Moldavijo in nekatere druge države, je opozoril. Kot je dodal, Moskva s plinovodom Severni tok 2 izvaja dodatni pritisk na Poljsko in celoten EU, ker bo Evropa še bolj odvisna od ruskega plina. Kot eno od groženj je omenil tudi dezinformacijsko kampanjo, s katero želijo dodatno destabilizirati evropsko enotnost in vizijo razvoja.

Plenković je poudaril izvrstne odnose med Hrvaško in Poljsko. Omenil je, da znaša blagovna menjava 1,2 milijarde evrov in da je letos Hrvaško obiskalo milijon poljskih turistov, ki so bili za Nemci in Slovenci po številčnosti na tretjem mestu.