"V hiši imamo paradoksalno stanje, saj so cevi za vodo v historičnem objektu iz leta 1911, ventili verjetno iz leta 1967, gasilne cevi in ročke pa iz leta 2020, da imamo lahko na hidrantni omarici nalepko, da je zadeva pregledana," razlaga Iztok Vadnjal, ki je bil do leta 2019 tehnični vodja sektorja tehničnih služb v SNG-ju Drami Ljubljana, od leta 2019 pa dela kot izvedbeni vodja celovite prenove Drame.

To je že njegov tretji poskus pobude za prenovo, prvi je bil leta 2001. Ker je ministrstvo za kulturo ustavilo projekt prenove, je pred dnevi odstopil njen ravnatelj Igor Samobor.

"Druga težava je statika," nadaljuje. Kupolasta streha gledališča je namreč tik nad odrom, kjer so igralci, izdelana pa je iz nerjavečega kovinskega paličja. Nanj je obešen sistem vrvišča, na katerega obešajo žaromete in dele scenografije, zato se je paličje ukrivilo. "Ko se je zgradba začela uporabljati kot Nemško gledališče, je bila večina dekorja iz zaves. Kulis takrat ni bilo, te so se pojavile z razvojem produkcije, na paličje pa so se začeli obešati težji deli. Od leta 1911 do 2021 se je nanj obešalo marsikaj," pove.

Ker se konstrukcije strehe ne da popraviti (lahko bi jo zamenjali, a bi to za seboj potegnilo cel niz drugih menjav), so jo začeli manj obremenjevati, dovoljeno težo so s 180 kilogramov znižali na sedemdeset. Pri tem pa morajo del vrvišča še vedno vleči ročno, saj motorji za električni dvig zahtevajo prostor (ki ga ni).

"A teh sedemdeset kilogramov velja za primer mirujočega stanja. Kaj pa, če človeku, ki upravlja vrv, ki torej vleče kuliso kot na jadrnici, ta zaradi njegove hipne slabosti pobegne in pride do sunka? Potem ne vemo, kaj se lahko zgodi," zaskrbljeno poudari Vadnjal in doda, da sta poleg tega tudi scenograf in režiser zelo omejena pri izvedbi predstav.

"Predstava s tremi dejanji, ki ima eksterier-interier-eksterier, potrebuje vrvišče za menjavanje prizorov. Gor potegneš gozd, dol spustiš dnevno sobo. Če tega ni, potem pač z leve in desne hodijo ljudje in se pretvarjajo, da selijo drevesa ali pohištvo. Tudi to je mogoče, a to je poseg v kreativno delo, saj se razumemo."

Čudovita zgradba SNG-ja Drame, ki jo je zasnoval dunajski arhitekt Alexander Graf, je bila dokončana 4. oktobra leta 1911. Kot takratno Nemško gledališče v Ljubljani so ga javnosti predstavili z igro Habsurg barona Alfreda Bergerja (Wagner Kaisermarsch). "Prizidek z dvema kriloma pa je bil zgrajen med letoma 1964 in 1967, po potresu v Skopju, ko še ni bilo standardov protipotresne gradnje, ki so se začeli uveljavljati šele po tem potresu," poudari Iztok Vadnjal.

Sorodna novica Kako je do zdaj potekal projekt prenove ljubljanske Drame?

Statična presoja je ugotovila, da objekt SNG Drame izpolnjuje 56 odstotkov veljavne statične trdnosti po zdajšnji zakonodaji, "a 56 ni sto," komentira Vadnjal.

Prizidek je na delu, kjer se stika s historičnim objektom, tako že popokal. Ob zadnjem potresu v Petrinji še nekoliko bolj. "Gradbeni inštitut ZRMK spremlja to razpoko in jo meri. Zadnje meritve po potresu na Hrvaškem so ugotovile, da so se dejansko zgodili manjši premiki. Nihče si ne želi napovedati, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do potresa višje moči."

Poleg tega, da ima objekt v spodnjem delu plesen, ki se je ne da sanirati (saj bi morali objekt podkopati), da imajo zaradi preteklih prezidav ponekod dobesedno prekinjeno prezračevanje in gretje, je težava tudi z električno napeljavo. En del napeljave je še iz leta 1911, drugi iz šestdesetih let, ko so gradili prizidek.

"Prepričan sem, da so v historičnem delu skrite napeljave iz leta 1911, kar pomeni bakreno žico, oblečeno v katranski ovoj. Ko to enkrat zagori, je kot vžigalna vrvica (…) Večina gledališč, vsaj tistih, za katere vem sam, se je obnovila, ker so pač zgorela ali pogorela."

Protipožarni sistem iz leta 1911

Sorodna novica Samobor o Simonitiju: "Večina drugih ministrov se vsaj formalno trudi spoštovati svoj resor"

Ravno zato potrebuješ zanesljiv protipožarni sistem, ki ga ljubljanska Drama očitno nima, oziroma, ne ve, kako zanesljiv je.

Tudi ta je iz leta 1911. Objekt ima dve glavni požarni območji v prostoru velike dvorane. Prehoda med njima sta dva: eden kot prehod za zaposlene, drugi je sam oder. "Če pride do požara, se na mestu med odrom in gledalci s pritiskom na gumb spusti zapora, t. i. železna zavesa," pojasnjuje sogovornik. Nad železno zaveso pa je t. i. vodna zavesa, to je perforirana cev, premera 80 milimetrov, iz katere prši vodni snop in hladi železno zaveso, da ne pride do njenega pregretja ter dimne ali požarne eksplozije. Vodni ventil v kleti mora fizično odpreti gasilec, saj ta ni samodejna, poleg tega pa sploh ne vedo, ali deluje.

"Vse, kar smo lahko naredili, je to, da merimo pritisk v sistemu," nadaljuje Vadnjal in doda, da ne vedo, ali so šobe polne kamna, rje in ali bi voda sploh prišla iz luknjic. "Sistema fizično ne moremo preizkusiti, saj bi imeli v gledališču poplavo, zalilo bi elektriko."

Kako je upravičenih 44,9 milijona evrov?

Poleg težav s samo zgradbo pa bi samo za novo opremo gledališča potrebovali devet milijonov evrov (brez DDV-ja), "če seveda sploh želite gledališče. Če želite, da smo še vedno v Egiptu, kot smo zdaj, pa povejte. Vendar, če želiš imeti leta 2021 nekaj, kar dela, in to na elektriko, to pač stane," je jasen Vadnjal.

Sorodna novica Alenka Gregorič: "Umetnost mora biti zrcalo družbi"

In to zelo veliko, kot smo lahko slišali v Odmevih ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki je ustavil projekt prenove.

Če je bila gradnja ravnokar odprte Galerije Cukrarna vredna 21,5 milijona evrov, je prenova Drame in gradnja prizidka (na podlagi zahteve ministrstva po racionalizaciji cene v dokumentu št. 411-1/2019/27) ocenjena na 44,9 milijona evrov (brez DDV-ja).

"To pa ne pomeni, da bo šel ves ta denar za prenovo Drame, ampak tudi za prenovo skladišča v Šentvidu, za nadomestni objekt za izvajanje programa v času gradnje in nadomestno skladišče v času gradnje, za arheološka izkopavanja ter restavratorska dela," pove Vadnjal.

Arhitekt Matija Bevk, iz biroja Bevk-Perović, ki je zmagal na javnem natečaju leta 2017, ga dopolni, da je v ceno zajet tudi inženiring, pa sam arhitekturni projekt, nadzor gradnje, urejanje gradbišča in izvedba zaščitne gradbene jame, pa tudi monitoringi, nadomestni prostori za zaposlene, nadomestna parkirna mesta za sosede. "Ministrstvo je prav tako zahtevalo, da iz projekta umaknemo del programa v Nemški hiši, kjer so bile predvidene pisarne za umetniški del in vodstvo Drame, kar smo, poleg splošne racionalizacije, tudi storili, in ga umestili v sklop prenove historičnega objekta," razlaga Bevk.

Ministrstvo za kulturo je leta 2017 v Nemški hiši, ki stoji za Dramo, in v kateri ima Drama že desetletja najete prostore za t. i. kulisarno, ta prostor za kulise odkupilo prav z namenom optimizacije prostorov v sami Drami.

Bi se cena projekta lahko še zvišala?

Simonitijeva skrb, da bi se lahko cena projekta še zvišala, je tako na eni strani upravičena. Znano je namreč, da je na tem območju izjemno zahtevna struktura tal kot tudi problematika visečih voda, zaradi katerih so imeli težave že pri gradnji Cankarjevega doma.

Arhitekta zato vprašamo, kakšno bi bilo po njegovem mnenju možno nihanje cene (seveda navzgor), predvsem zaradi nepredvidljivega terena: "Lagali bi, če bi rekli, da je cena takšnega projekta lahko nizka, saj gre za kompleksen in zahteven projekt, gre za prenovo historične zgradbe, gradnja je v centru mesta, zraven so še drugi objekti, ki so prav tako pomembni, tu sta še infrastruktura in cesta. Prav tako pa je zahteven tudi sam program, v smislu inštalacij, funkcionalnosti, odrske tehnike, konstrukcije in statike." Ob tem vendarle odgovori, da bo tako cena v veliki meri odvisna predvsem "od nihanja cen v gradbeništvu, ki pa so že zdaj zelo visoke."

Na določene trditve, ki so se pojavile v javnosti, da bi bil tovrstni objekt v tujini cenejši, arhitekt odgovarja, da to "seveda ni res". "Če se cene stroškov gradnje SNG-ja Drame primerjajo s cenami v tujini, so te še vedno bistveno nižje kot cene primerljivih projektov drugje po Evropi, na primer v Avstriji ali Nemčiji."

Glede "presenečenj" v nihanju cen, so prav zato v biroju Bevk-Perović že v fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje zahtevali tudi izvedbo obsežnih geomehanskih raziskav, ki bi morale biti sicer izvedene šele v naslednji fazi izvedbenega projekta.

Natančna stroškovna ocena zaščite gradbene jame temelji na posebej izdelanem geomehanskem poročilu (Slp d. o. o) z izdelanimi geomehanskimi raziskavami (vrtinami) podtalne vode in terena. Gradbeni inštitut ZRMK je izdelal tudi raziskave strukture in sestave obstoječega objekta in prizidka; med drugim so opravili preiskavo armature (ferroscan) obstoječih betonskih konstrukcij.

Zakaj v prvi fazi ne prenovijo le starega objekta?

Pa bi lahko, da bi se izognili tako visoki ceni, v prvi fazi obnovili le historični del zgradbe in kasneje gradili prizidek? "To ni smiselno, saj so funkcije povezane. Objekt se da obnoviti lepotno, tudi sanirati se ga da, a še vedno manjkajo ključne funkcije. Vedno mislimo, da je gledališče le del, ki ga vidimo na predstavi. A gledališče je organizem, ki deluje 24 ur nad dan, v resnici ima velik funkcionalni del, kjer se ustvarjajo predstave, le da je ta skrit in neviden."

Prenova ljubljanske Drame zajema 13.750 kvadratnih metrov bruto površin vključno s prenovo obstoječega historičnega objekta ter z novimi površinami prizidka, avle, kletnih in nadzemnih etaž. Skupaj bo zagotovljenih 9.350 kvadratnih metrov neto površin.

Idejna zasnova biroja Bevk-Perović ima po mnenju komisije "preprosto" in "premišljeno" zasnovo, z majhnimi izboljšavami pa da je izpolnila vse zahteve komisije.

Toda, kaj to sploh pomeni? Po besedah arhitekta bodo stari, historični del objekta, v katerem je zdaj dvorana, popolnoma restavrirali in ga v skladu s spomeniškimi zahtevami "dopolnili z novim volumnom, ki bo izpolnil vse manjkajoče programe in funkcije".

Poleg statične sanacije, ki bo potekala v skladu s spomeniškim varstvom, ter vertikalne povezave dvigal in vgradnje novih inštalacij bodo pod stari objekt umestili vhodno avlo ‒ (foyer) s sanitarijami, blagajno, garderobo in notranjim barom kot tudi z malo gledališko trgovino.

Sorodna novica S podpisom tristranskega dogovora ni več ovir za izdajo gradbenega dovoljenja za NUK 2

Nova avla bo povezala obstoječo glavno dvorano, malo dramo in eksperimentalni oder v eno funkcionalno povezano celoto. "V drugem, naslonjenem objektu (tega lahko vidite na fotografiji s perforirano fasado), bodo vse ostale funkcije, nujne za delovanje gledališča," pove Bevk. To so garderobe, maskirnice, pisarne vodstva in umetniškega sklopa, tehnični prostori, funkcionalna dvorana male drame, zdaj manjkajoči vadbeni prostori, dvorana eksperimentalnega gledališča, "ki bo delovalo tudi kot stranski oder glavne dvorane ‒ vse, kar sodobno gledališče potrebuje".

Sorodna novica Matija Bevk: "Džamija je pomembna tako za Ljubljano kot za slovensko družbo"

Pri zunanjosti prizidka se je ta večkrat nagrajeni ljubljanski arhitekturni biro, ki je med drugim zasnoval tudi džamijo oziroma Islamski versko-kulturni center v Ljubljani, pa NUK 2, ki je končno dobil zeleno luč, naslanjal na idejo transparentnosti in intimnosti. To pomeni, da bo v objektu veliko naravne svetlobe, še vedno pa bodo imeli igralci veliko stopnjo zasebnosti pred pogledi z ulice.

Bevk ob tem obžaluje, da so v Sloveniji projekti javnega pomena v zadnjih dvajsetih letih "zanemarjeni" (natečaj za NUK 2 je bil že leta 2013, Drama pa leta 2017), zaradi česar "se izgubi energija, volja in želja, da se nekaj konča".

Se bo gradnja Drame vendarle predramila? "Upam, da se bo. Vem, da jo nujno potrebujejo. Potrebujejo jo uporabniki, prebivalci Slovenije, ki hodijo v gledališče. To ni gradnja le za zaposlene, to ni gradnja za arhitekte, to je gradnja za ljudi, za kulturo, to je nacionalna potreba, zato verjamem, da se bo gradila," je prepričan arhitekt.