Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe, razen institucionalne, sta vključeni pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba. Obstoječe pravice po zagotovilih ministrstva za zdravje ne bodo odpravljene, ampak uvajajo primerljive pravice za primerljive potrebe. Uvrščanje v kategorije bo v domeni vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer bodo potencialne upravičence do storitev uvrščali v kategorije po enakih merilih.

Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. Do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.

Sprejetih več dopolnil, dvig plač v DSO-jih bo pokril proračun

Sprejeli so več koalicijskih dopolnil, tudi dopolnilo, po katerem bo manjkajočih 16 milijonov evrov za pokritje dviga plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. Tako se po zagotovilih koalicije oskrbnine v domovih ne bodo zvišale, kot je bilo zaradi novembrskega podpisa dogovora o višjih plačah v zdravstvu in socialnem varstvu načrtovano sprva.

Z drugimi dopolnili, denimo, jasneje opredeljujejo višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka uporabe nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi, prav tako pa tudi zagotavljajo neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po tem zakonu.

S sprejetim dopolnilom Levice pa so črtali del, po katerem bi morali tisti zavarovanci, po katerih je obvezno zdravstveno zavarovan, denimo, zakonec ali starš, predvidoma od januarja naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za to osebo. V koaliciji so že med današnjo obravnavo dopolnil napovedali, da bodo to dopolnilo podprli. Kot so dejali v SDS-u, zapisana rešitev v predlogu zakona ni bila dorečena.

Koalicija zatrjuje, da bo zakon poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč

Predlog po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Alenke Forte omogoča, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, saj bo dolgotrajna oskrba enotno sistemsko urejena.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zagovorniki predloga poudarili, da je področje po približno 20 letih prizadevanj zdaj končno treba sistemsko urediti, potreba po tem pa je postala očitna tudi med epidemijo covida-19. Obstoječe oblike dolgotrajne oskrbe bodo ostale, se pa vključujejo v nov sistem, so povedali v SDS-u. Po zagotovilu NSi-ja bo zakon poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč, in nihče ne bo izpadel. V SMC-ju pa so spomnili na koalicijsko dopolnilo, po katerem bo 16 milijonov evrov manjkajočih sredstev za pokritje dviga plač v domovih za starejše zagotovil državni proračun.

V DeSUS-u so bili zadovoljni, da predlagani zakon zajema njihov predlog, po katerem bo prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe. V SNS-u pa so menili, da staranje prebivalstva zahteva nujne prilagoditve in zato ni časa za prepire o podrobnostih.

Kakšno bo financiranje?

V preostalem delu opozicije se niso strinjali, da se s sprejemanjem zakona tako mudi, še zlasti glede na to, da ne prinaša nič novega oz. uveljavljanje rešitev prestavlja na prihodnost. Predlog je po mnenju LMŠ-ja perdstavljal le ogrodje predlogov, ki jih bodo pozneje dodelali pravilniki. Vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe po opozorilu SD-ja ostaja odprto. Izvajanje dolgotrajne oskrbe mora biti del javne službe, prekarizacije in bogatenja na račun delovne sile pa ne sme biti, medtem ko je zakonski predlog diametralno nasprotje tega, pa so ugotovili v Levici.

Že zdaj se po navedbah SAB-a vpeljuje obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, pri tem pa ni jasno, kdo bo obremenjen in za koliko. Prav tako tudi nepovezani poslanci obžalujejo, da ključne stvari niso rešene.

Koalicija za pokritje manjkajočih sredstev iz proračuna

Po predstavitvi stališč poslanskih skupin so se poslanke in poslanci lotili tudi dopolnil. Z enim od je koalicija določila, da bi manjkajoča sredstva za dvig plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. V delu opozicije pa so imeli pomisleke.

Poslanko SAB-a Alenko Bratušek je zanimalo, od kod bodo prišla sredstva za manjkajočih 16 milijonov evrov, ki jih je treba zagotoviti iz proračuna za dvig plač v domovih. Vprašala je, ali bo tudi to financirano z novim prispevkom, ki se uvaja s predlaganim zakonom. Po njenih besedah si vlada ne upa povedati, da bo z novim prispevkom dodatno obremenila gospodarstvo, namesto da bi ga razbremenila.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je ob tem spomnila, da nikjer v predlogu zakona ne piše, da bo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki se bo uveljavilo leta 2025, edini vir financiranja dolgotrajne oskrbe. Predlog namreč kot vire omenja še sredstva iz zdravstvene in pokojninske blagajne, državnega proračuna, demografskega sklada in EU-ja, pa tudi donacije.

Po predlaganem dopolnilu Levice pa bi črtali del, po katerem bi morali tisti zavarovanci, preko katerih je obvezno zdravstveno zavarovan družinski član, zakonec ali starš, predvidoma od januarja naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za to osebo. V koaliciji so pri tem napovedali, da bodo dopolnilo podprli.

Več dopolnil, ki so jih k predlogu vložili v koaliciji, denimo jasneje opredeljuje višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka koriščenja nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi, prav tako pa tudi zagotavlja neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po tem predlogu.

DZ podprl novelo zakona o zdravniški službi

DZ je s 47 glasovi za in 28 proti potrdil tudi novelo zakona o zdravniški službi, ki bo po oceni ministrstva za zdravje pripomogla k boljši dostopnosti zdravstvenega sistema. Za so glasovali poslanci strank SDS, NSi, SMC, NeP, SNS ter dva člana poslanske skupine DeSUS-a, proti pa poslanci LMŠ-ja, SD-ja, Levice. V SAB-u so se glasovanja vzdržali. Glas podpore sta prispevala tudi poslanca narodnosti.

Biometrične osebne izkaznice bodo začeli izdajati konec marca

DZ je z 48 glasovi za in nobenim proti sprejel spremembo zakona o osebni izkaznici, po kateri se bodo biometrične osebne izkaznice začele izdajati 28. marca 2022, ne pa že 3. januarja 2022. Do takrat bo v Sloveniji mogoča uporaba pretečenih osebnih izkaznic.

Kdor osebno izkaznico potrebuje prej, jo bo po pojasnilu ministrstva za notranje zadeve lahko dobil, ampak bo klasična in ne biometrična. Zamik pri izdajanju biometričnih osebnih izkaznic je potreben, ker je v evropskem prostoru prišlo do zapletov v zvezi s čipi, je danes dopoldne povedal državni sekretar na ministrstvu Božo Predalič. Izvajalec zato po njegovih besedah ne more zagotoviti, da bi jih lahko začel izdajati že 3. januarja, kot je določila 3. marca sprejeta novela zakona.

Sorodna novica Težave s čipi zamaknile začetek izdajanja biometričnih osebnih izkaznic na konec marca 2022

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Jani Möderndorfer iz LMŠ-ja dejal, da je pravi razlog za zamik to, da se je ministrstvo uštelo pri pravni podlagi za izvedbo javnega naročila.
Branko Grims iz SDS-a je dejal, da so težave s pomanjkanjem čipov nastopile zaradi pandemije covida-19 in da vlada ni kriva zanje. Pač pa si zasluži vso pohvalo, ker je sledila modernim trendom in predlagala uvedbo nove izkaznice.

V Levici po besedah Nataše Sukič nasprotujejo sami uvedbi biometrične izkaznice, ker se zbiranje biometričnih podatkov v Sloveniji po njihovi oceni uvaja brez tehtnega premisleka. Ni pa napovedala nasprotovanja zamiku pri izdajanju novih osebnih izkaznic. Andrej Černigoj iz NSi-ja je medtem dejal, da digitalizacija temeljito spreminja podobo gospodarstva, politike in družbe. Cilj novoustanovljene službe vlade za digitalno preobrazbo je, da Slovenija izkoristi vse priložnosti digitalne revolucije za razvojni preboj.

DZ sprejel zakon o urejanju prostora

DZ je s 44 glasovi za in 12 proti sprejel tudi zakon o urejanju prostora, ki naj bi prinesel učinkovitejše vodenje postopkov priprave prostorskih aktov ter učinkovitejše vodenje zemljiške politike. Ključne spremembe so na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike in zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike.

Kot je ob predstavitvi v DZ-ju dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Bojan Purg, sta sprejetje in uveljavitev zakona do konca letošnjega leta izjemno pomembna za 26 občin, ki še vedno niso sprejele občinskega prostorskega načrta. 31. december 2021 je namreč tisti datum, ki ga je obstoječi zakon določil kot skrajni rok, do katerega še veljajo stari občinski prostorski akti. Po novem zakonu se bodo stari občinski prostorski akti lahko uporabljali do konca leta 2024 oz. do tedaj, ko občina sprejme občinski prostorski načrt.

Purg je med novostmi med drugim poudaril projektni pristop pri sprejemanju prostorskih aktov, pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte, dodaja se nov delni združeni postopek, ki omogoča dodaten način sočasne priprave državnih prostorskih aktov in izdaje celovitega dovoljenja.

Da bodo po sprejetju zakona pripravili vse ključne podzakonske akte in da se bodo lahko vsi deležniki pripravili na izvajanje novega zakona, še zlasti v povezavi z novim gradbenim zakonom, se bo zakon začel uporabljati 1. junija 2022.

DZ sprejel tudi nov gradbeni zakon

Nov gradbeni zakon pa je bil v DZ-ju sprejet s 44 glasovi za in 37 proti. Med drugim prinaša novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja in možnost gradnje objektov, ki nimajo vpliva na okolje, že po dokončnem gradbenem dovoljenju, ne šele po njegovi pravnomočnosti.

Po uvedbi digitalnega poslovanja na tem področju, kar se bo zgodilo v letu 2024, plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se bo odmeril pred začetkom gradnje. DZ je sicer v drugi obravnavi sprejel dopolnilo dela opozicije, po katerem bi bilo plačilo komunalnega prispevka pogoj za prijavo začetka gradnje objekta.

Namen novega gradbenega zakona je po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Bojana Purga zmanjšati administrativna bremena in pospešiti trajnostni gospodarski razvoj v Sloveniji. Zakon bo začel veljati 31. decembra 2021, uporabljati pa se bo začel 1. junija 2022. Tako se zagotovi, da bosta skupaj z zakonom o urejanju prostora začela veljati in se uporabljati istočasno.