Odbor za zdravstvo danes ni potrdil opozicijskega predloga za javno predstavitev mnenj o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Opozicija opozarja na številne pomanjkljivosti: besedila ni obravnaval Ekonomsko socialni svet, nedorečeno naj bi bilo financiranje, pravice in javna mreža dolgotrajne oskrbe. Koalicijski poslanci odgovarjajo, da se z zakonom o dolgotrajni oskrbi že preveč odlaša in da zahtevana javna predstavitev mnenj zavlačuje reševanje problemov.

Vlada želi s predlaganim zakonom sistemsko urediti področje dolgotrajne oskrbe. Po zagotovilih predstavnikov ministrstva za zdravje so že pripravljene dopolnitve, s katerimi upoštevajo pripombe zakonodajnopravne službe DZ-ja in nekaterih deležnikov. Predlog zakona zajema niz ukrepov, namenjenih osebam nad 18 let, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih opravilih. Po predlogu bo sistem ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek. Vstopna točka, kjer bodo ljudi uvrščali v posamezno kategorijo glede na njihove potrebe, bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V strankah LMŠ, SD, Levica, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev menijo, da bi bila javna predstavitev mnenj nujna, saj javne obravnave aktualnega zakonskega predloga v resnici sploh ni bilo, je dejal Jani Möderndorfer iz stranke LMŠ. Besedilo, ki je bilo v javni obravnavi še v času nekdanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, se je namreč do zdaj korenito spremenilo. Poleg tega ga ni obravnaval Ekonomsko-socialni svet, je naštel.

V javni predstavitvi mnenj naj bi se osredotočili denimo na financiranje dolgotrajne oskrbe. Iz predloga namreč ni jasno, kako bomo to dolgotrajno oskrbo plačali, je dejal. Že danes po njegovih besedah vsi vedo, da gre za uvedbo nove dajatve, a vlada molči, ker se bližajo volitve. Številne pripombe so podali tudi predstavniki strokovne in zainteresirane javnosti. Ti denimo poudarjajo, da bi moral biti zakon bolj razumljiv, določena bi morala biti javna mreža dolgotrajne oskrbe, doreči pa bi morali tudi pravice. Poleg tega so v delu opozicije opozorili, da so pomembna vsebinska koalicijska dopolnila prejeli šele zadnji hip.

V koaliciji pa so dejali, da se z zakonom z obravnavanega področja že preveč odlaša. Z zahtevami za javne predstavitve mnenj se samo zavlačuje reševanje problemov, je v imenu SMC-ja dejal Dušan Verbič. Vlada ima resen namen urediti področje, je kot predstavnica SDS-a dejala Alenka Jeraj. Proti odlašanju s sprejemanjem zakona pa so po besedah Ive Dimic tudi v NSi-ju.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi ne ukinja obstoječih pravic, ampak uvaja primerljive pravice za primerljive potrebe, je na seji dejala Alenka Forte z ministrstva za zdravje. Predlog zakona predvideva niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Po predlogu bi sistem ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek, je dejala državna sekretarka na ministrstvu Fortejeva. Namen predloga je po besedah Fortejeve sicer naslavljati potrebe ljudi, ki so v domačem okolju in potrebujejo pomoč. V domu za starejše ni vprašanje, kdo bo varovancu s sladkorno boleznijo dal inzulin, za starejšega sladkornega bolnika v domačem okolju pa je to lahko težava, je dejala in dodala, da želijo s predlogom naslavljati take primere.

Predlog zakona predvideva niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Po predlogu bi sistem ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek, je dejala državna sekretarka na ministrstvu Fortejeva.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sodelovalo tako pri pripravi predloga kot pri pripravi koalicijskih dopolnil. Tako bo v skladu z enim od njih pravica do dodatka za pomoč in postrežbo slepim in slabovidnim ostala v pokojninskem zakonu, kot je želela zveza društev slepih in slabovidnih. V skladu s predlogom zakona bo oskrbovalec družinskega člana prejel 1,2-kratnik minimalne plače, če pa bo nudil oskrbo dvema družinskima članoma, se bo ta znesek zvišal za 50 odstotkov, je izpostavil državni sekretar na tem ministrstvu Cveto Uršič.

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je v predlogu pogrešala jasnost, razumljivost in nedvoumnost določb. Pri njihovem razumevanju ni v pomoč niti obrazložitev členov, saj ta le povzema vsebino členov, so navedli v službi. Nejasne so tudi rešitve, ki se nanašajo na bistvo zakona, torej na pridobitev pravice iz dolgotrajne oskrbe. Poleg tega so izpostavili napačno sklicevanje na člene. Kritični pa so tudi do tega, da vprašanje financiranja ni dorečeno.

Za opozicijski predlog o javni predstavitvi mnenj o predlogu zakona je glasovalo osem poslancev, 11 pa jih je bilo proti. Tako se je odbor lahko takoj lotil obravnave zakonskega predloga.

Vlada na dopisni seji dala zeleno luč amandmajem ministrstva

V vladi pojasnjujejo, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z obstoječimi sredstvi, ki se bodo prenesla iz pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, razliko pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 pa je predvideno, da se sprejme poseben zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025. Na dopisni seji je vlada sicer soglašala s predlogi amandmajev, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje. Predlagani amandmaji so nomotehnične in vsebinske narave in sledijo predlogom dopolnitev, ki so bili izpostavljeni v razpravi in ob prvem branju zakona v DZ-ju, so sporočili z vlade.

Poziv k vključitvi cene standarde namestitve v zakon

Do predloga sicer niso kritični samo v delu opozicije, ampak tudi v osmih strokovnih in nevladnih organizacijah. V skupnem pozivu zahtevajo, da se njihove pripombe in dopolnila upoštevajo, da bo zakon sploh mogoče izvajati v praksi. Pod poziv so se podpisali denimo skupnost socialnih zavodov, Amnesty International Slovenije in sindikat upokojencev. Skupnost socialnih zavodov tako med drugim predlaga, da je v zakon vključena cena standardne nastanitve pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe.

Zelena luč nadomestilu samozaposlenim za izgubljeni dohodek zaradi karantene

Člani odbora so sejo sicer začeli z obravnavo predloga novele zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki so jo vložili v delu opozicije. Odbor je dopolnjeni predlog novele, s katerim bi poplačali krivico, ki jo je samozaposlenim povzročila vlada, ko jim je odvzela pravico do nadomestila za izgubljeni dohodek zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, potrdil z 18 glasovi za in nobenim proti.

Dopolnjen predlog je tako pripravljen na obravnavo v DZ-ju. V skladu z dopolnilom odbora, ki so ga skupaj vložile vse poslanske skupine, bo ukrep za nadomestilo karantene veljal do konca tega leta. Predlog, ki so ga vložili v strankah LMŠ, SD, SAB, Levica in poslanski skupini nepovezanih poslancev, se nanaša na samozaposlene, družbenike in kmete, ki bi jim lahko nadomestilo vrnili že naslednji teden, je povedala Andreja Zabret iz LMŠ-ja.

Sorodna novica OZS za nadomestilo karantene samozaposlenih. GZS za pomoč gospodarstvu.

Ukrep bi veljal od 1. julija. Pomembno je, da se predlog čim prej sprejme tudi zato, ker se okužbe z novim koronavirusom zelo hitro širijo, je poudarila poslanka LMŠ-ja. Znesek, potreben za izvedbo predloga, po njenem znaša približno dva milijona evrov. Višina nadomestila ostaja takšna, do kakršne so bili upravičeni do 1. julija, in sicer 250 evrov za vsako odrejeno karanteno in ne več kot 750 evrov v enem mesecu. Samozaposlenih je sicer približno 95.000, kmetov pa 21.000, je povedala.

Tanja Matijašević z Inštituta 8. marec, ki dela na projektih, je povedala svojo izkušnjo kot samozaposlene. Na honorarje čaka več mesecev, pri tem pa je nenehno v stresu, če bo morda zbolela in ne bo mogla delati. Nenehno jo skrbi, ali bo lahko plačala položnice. Samozaposlene je po njenih besedah vedno strah, da se bo delodajalec odločil za koga drugega in sami ne bodo več dobili dela.

Branko Simonovič iz stranke DeSUS je v razpravi glede na to, da je res treba pomagati ljudem, pozval tako koalicijo kot opozicijo, da presežejo strankarske okvire in najdejo kompromis, s čimer sta se strinjali tudi predsednica odbora Anja Bah Žibert iz SDS-a in Mojca Žnidarič iz SMC-ja. Ti ukrepi bi morali že zdavnaj delovati, je dejal Jože Lenart iz LMŠ-ja. Zdaj smo namreč že na vrhuncu okužb, je dodal.

Po besedah Bojane Muršič iz SD-ja so ljudje na robu obupa. Rešitev je potrebna ta trenutek. Samozaposleni za čas karantene, ki jim jo določi država, ne dobijo bolniškega staleža, je pojasnila. Primož Siter iz Levice je dejal, da so samozaposleni zaradi epidemije najbolj oškodovani. Delajo na projektih ali so prisilno samozaposleni. Če v mesecu delajo toliko kot redno zaposleni, mesečno zaslužijo 1280 evrov bruto, po poplačilu prispevka pa jim ostane manj kot 300 evrov. Zavlačevanje pri reševanju njihovih stisk po njegovem mnenju ni na mestu.