Odbor za zdravstvo potrdil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi

Od več vloženih amandmajev SD-ja, LMŠ-ja, SAB-a in nepovezanih poslancev ni bil sprejet noben

Odbor državnega zbora za zdravstvo je za obravnavo na izredni seji DZ-ja, ki bo v sredo, ob obstrukciji dela opozicije pripravil dopolnjeni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Poslanci LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in Levice so v soboto ob 22.00 zapustili sejo.

Dopolnjeni predlog so potrdili z desetimi glasovi za in nobenim proti.

Odbor je brez razprave poslancev sprejel številna dopolnila, ki so jih skupaj vložile poslanske skupine koalicije in opozicijskega SNS-a. Z njimi denimo predlog natančneje določa storitve dolgotrajne oskrbe in pogoje za njeno opravljanje. Na podlagi mnenja zakonodajnopravne službe DZ-ja so sprejeli tudi veliko dopolnil odbora, ki so jih vložili v koaliciji.

Prav tako so sprejeli dve dopolnili DeSUS-a, ki se nanašata na prostovoljce. V DeSUS-u tako predlagajo, da bi bila prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe. Od več vloženih amandmajev SD-ja, LMŠ-ja, SAB-a in nepovezanih poslancev pa ni bil sprejet noben.

Sklopi storitev po zakonskem predlogu so pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe. Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih v skladu z enim od dopolnil obsegajo pomoč pri prehranjevanju in pitju, osebni higieni, oblačenju in slačenju, izločanju in odvajanju, gibanju, pripravi na spanje ter počitek.

Storitve pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih

Storitve pri podpornih dnevnih opravilih obsegajo zlasti pomoč pri gospodinjskih opravilih in pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov ter spremstvo upravičenca v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe.

Med storitvami zdravstvene nege, vezanimi na osnovna dnevna opravila, so omenjeno spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov ter spremljanje zdravstvenega stanja upravičenca, poleg tega pa tudi priprava, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil ter preprečevanje razjed zaradi pritiska.

Kot storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti so vključene storitve za krepitev in ohranjanje funkcionalnih sposobnosti ter razvoj nadomestnih spretnosti, da bi bil uporabnik samostojnejši in da bi to samostojnost tudi vzdrževal. Poleg tega so predvidene storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja ter storitve postdiagnostične podpore osebam s težavami v telesnem ali duševnem zdravju in podpore svojcem.

V sklopu e-oskrbe pa so navedeni pripomočki in storitve informacijsko-komunikacijske tehnologije ter storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju.

Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih v skladu z enim od sprejetih dopolnil opravlja najmanj socialni oskrbovalec z opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo, storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih pa polnoletna oseba z vsaj končano osnovnošolsko izobrazbo. Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, opravlja oseba, ki je v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti kompetentna za opravljanje zdravstvene nege.