Letnica 2033, ko naj bi Slovenija v skladu z vladno strategijo opustila rabo premoga za pridobivanje elektrike, je ambiciozna, saj premog zavzema okoli 28-odstotni delež v proizvodnji električne energije v Sloveniji. "A ob tem, ko smo ambiciozni, smo hkrati tudi zelo realni," je na novinarski konferenci, ki je bila odgovor na izražene pomisleke od premoga odvisnih lokalnih skupnosti, zagotovil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Sorodna novica Napoved zaprtja Teša razburila velenjske rudarje, občino, sindikate

Spomnil je, da je infrastrukturno ministrstvo julija izdalo energetsko dovoljenje za gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. "Ambiciozni smo, da lahko izpad pri premogu zagotovimo z novimi tehnologijami v okviru nuklearnih tehnologij. V ta segment sodi tudi podaljšanje obratovanja prvega bloka JEK-a," je pojasnil.

Obenem pa je Vrtovec zatrdil, da šaleška regija oz. Velenje, Šoštanj in okoliške občine v procesu prehoda ne bodo ostali same. Očitki lokalnih skupnosti so ga zato presenetili, saj so občine v procesu oblikovanja strategije po njegovem mnenju ves čas intenzivno sodelovale. "Prejete pripombe in mnenja vseh deležnikov smo v največji meri upoštevali," je zagotovil.

Sorodna novica Na posvetu v Krškem: Jedrska energija je zelena

Sprejet bo poseben zakon

V skladu s strategijo bo ministrstvo za infrastrukturo pripravilo zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Pripravljeni bodo tudi območni načrti, za koriščenje sredstev sklada za pravičen prehod pa bo določen tudi nacionalni koordinator pravičnega prehoda.

"Očitek o tem, da strategija ne zagotavlja delovnih mest, ne vzdrži," je prepričan Vrtovec. Določeni očitki sicer niso predmet strategije, ampak stvar območnih načrtov, ki bodo šele sprejeti. Pripravlja jih več resorjev in bodo sprejeti na vladi, je napovedal.

"Šaleška regija ne bo ostala sama, ampak bo država skozi zakonodajo zelo pomagala. Strategija je k temu pripomogla kot prvi vmesni korak, da končno začnemo tudi črpanje evropskih sredstev, ki so nam na voljo," je spomnil. Konkretni projekti pa bodo opredeljeni v območnih načrtih.

Strategija se še lahko spreminja

Navsezadnje je Vrtovec spomnil, da strategija predvideva vmesne revizije, ki bodo opravljene na tri leta. "Če bomo denimo leta 2027 ugotovili, da ne sledimo vsem ciljem, ki so opredeljeni v strategiji, se nam odpira možnost ponovne preverbe strategije, tudi opredeljene letnice," je dejal.

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok je spomnil, da je za pripravo dveh omenjenih zakonov časa šest mesecev. Dodal je, da leto 2033 ni tisto, ko se bo velenjski rudnik zaprl, pač pa se bodo takrat začela zapiralna dela. Ta bodo trajala predvidoma 15 let, v tem času pa bodo še vedno potrebni stroka in rudarji, ki bodo zapiralna dela opravljali.

Država ne pozablja niti na Zasavje, za katero je predvidenih okoli 30 odstotkov sredstev pravičnega prehoda, je spomnil Košorok.

Delo bosta po sprejetju strategije nadaljevali medresorska vladna delovna skupina na ravni državnih sekretarjev, pa tudi operativna delovna skupina, ki vključuje širok nabor deležnikov – tudi sindikatov, občin, regionalnih razvojnih agencij in nevladnih organizacij. Košorok pa je spomnil tudi na nov organ nacionalnega koordinatorja za pravičen prehod. To bo lahko denimo državni sekretar na ministrstvu ali v kabinetu predsednika vlade, je izpostavil nekaj možnosti. "Mislim, da bo to neko ime, ki bo imelo dovolj kompetenc, znanja in sposobnosti povezovanja več segmentov med seboj," je dejal.

Obnovljivi viri, jedrska, sončna in hidro energija

Vrtovec se je dotaknil tudi vprašanja prihodnjega slovenskega energetskega "miksa". Izpostavil je pozitivne izkušnje Slovenije s prvim blokom nuklearne elektrarne v Krškem, tudi zato je odločitev vlade, da se jedrska opcija v Sloveniji nadaljuje, je dejal. Slovenija želi krepiti tudi rabo obnovljivih virov energije, denimo z novimi hidroelektrarnami in izkoriščanjem sonca. Premalo v Sloveniji po njegovem mnenju govorimo tudi o plinu, pri čemer pa je pomembno razpršiti dobavo. Sicer pa dopušča tudi možnost, da se o prihodnji rabi jedrske energije ljudje izrečejo na referendumu, pri čemer upa, da te možnosti ne bi zavrnili.