Zaostrovanje razmer na rusko-ukrajinski meji je po besedah evropskih voditeljev še utrdilo enotnost Evropske unije pri podpori Ukrajini in obsodbi ruskega pritiska. Slovenski premier Janez Janša je dejal: "Obžalujemo, da je Putin velikokrat korak naprej pri teh preigravanjih in je mogoče šele v zadnjih tednih prišlo do tako velike stopnje enotnosti Zahoda, da bo to v prihodnje bistveno težje. Je pa moje mnenje, da to tudi njemu ne koristi."
Slovenija podpira diplomatska prizadevanja za umiritev razmer, a hkrati tudi ostre sankcije proti Rusiji, ki jih pripravlja Evropska komisija, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Mojca Širok. "Glede na informacije, ki jih imam, se omenja sankcije na področju tehnologije, na področjih, ki so na neki način strateškega pomena, tudi ko gre za t. i. dvojno rabo, se pravi za vojaško uporabo določene tehnologije," je izjavil Janša.
Izbris Ukrajine kot samostojne države?
Premier Janša je ob tem dejal, da nadaljnje stopnjevanje sporov in napetosti ne prinaša zmagovalcev, temveč zgolj poražence, so sporočili iz njegovega kabineta. "Razmere so vsak dan drugačne, hkrati pa so že nekaj let, paradoksno, povsem iste. V pogovorih, ki sem jih imel s predstavniki ukrajinskih oblasti, so mi povedali, da se v zadnjem času ni zgodilo nič dramatičnega in da se s tem, kar se sedaj dogaja in je pod žarometi svetovne javnosti, oni srečujejo vse od zasedbe Krima naprej ter da to, da Rusija umakne svoje sile nekaj kilometrov levo ali desno, nič ne pomeni, ker se lahko to čez noč spremeni," je povedal predsednik vlade in dodal, da se tu igra na dolgoročno izčrpavanje Ukrajine.
"To je po mojem tudi osnovi cilj Kremlja. Ukrajina je začela svojo samostojno pot s prebivalstvom prek 50 milijonov, danes so na 38 milijonov. Razvojne perspektive Ukrajine se drastično poslabšujejo. Napetosti v zadnjih tednih so rezultirale v velikem begu kapitala iz Ukrajine. Ukrajina potrebuje investicije in nova delovna mesta, žal pa je kapital šel v obratno smer. V ozadju vsega tega, kar se dogaja s pritiski s strani Kremlja, je oslabitev Ukrajine in na koncu tudi izbris Ukrajine kot suverene, samostojne države," je opisal predsednik vlade. Po njegovem mnenju je v strateškem interesu EU-ja, da Ukrajina ostane suverena in samostojna država. "Na usodi Ukrajine se bije bitka za Evropo," je še poudaril Janša.
"Enotnejši kot kadar koli prej"
"Varnost je pomembna tema in o varnosti govorimo ves čas, kar pa res potrebujemo, pa je več dejanj. V preteklih tednih smo videli veliko dejanj in naporov in zdi se mi, da tokrat prvič prihaja na površje prava moč Evropske unije. Vseh 27 držav članic okoli reševanje tega vprašanja ni povsem enotnih, vendar pa smo enotni bolj kot kadar koli prej v nedavni zgodovini," je še povedal predsednik vlade.
Na vprašanje, ali bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dejal, naj se ne sooča z Evropsko unijo, ker ga bo to precej stalo, pa je predsednik vlade Janez Janša dejal, da sam ne bi izbral tako grobih besed, bi pa poudaril, da "nadaljnje stopnjevanje konfliktov in napetosti ne prinaša zmagovalcev, temveč zgolj poražence".
Ursula von der Leyen: Upamo na najboljše, vendar smo pripravljeni na najslabše
Tudi preostali voditelji članic EU-ja so poudarili, da se je EU pripravljen odzvati s sankcijami v primeru nadaljnje ruske vojaške akcije proti Ukrajini. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je sklical zasedanje, je Rusijo pozval k deeskalaciji. Kot je dejal, so voditelji EU-ja znova izrazili solidarnost z Ukrajino in so še naprej pripravljeni narediti "vse za mir, varnost in stabilnost". Zdaj je pomembno izkoristiti vse diplomatske možnosti, je poudaril.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je znova poudarila, da je EU pripravljen hitro ukrepati, če bi Rusija napadla Ukrajino. "Upamo na najboljše, vendar smo pripravljeni na najslabše," je dejala. Ruske navedbe o umiku vojakov je pri tem označila kot lažne. "Do zdaj še nismo opazili znakov deeskalacije na terenu. Ravno nasprotno, vidimo, da se krepitev sil nadaljuje," je dejala.
Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je dejal, da umika ruskih vojakov še ni mogoče potrditi. Pri tem je opozoril na vse večje širjenje dezinformacij ruske strani, na primer s poročili o domnevnih napadih na rusko govoreče prebivalce vzhodne Ukrajine s ciljem ustvarjanja ozračja strahu.
Nemški kancler Olaf Scholz pa je posvaril pred naivnostjo v odnosu do Rusije. Ta ima ob meji z Ukrajino še naprej dovolj vojakov za morebitno invazijo. "Ne smemo biti naivni," je opozoril in pri tem poudaril, da EU ostaja enoten.
Po neformalnih pogovorih o ukrajinski krizi so evropski voditelji začeli prvo od dveh plenarnih zasedanj z voditelji držav Afriške unije. V ospredju vrha je 150 milijard evrov vreden načrt naložb v infrastrukturo, izobraževanje in zdravstvo v Afriki, s katerim želi Evropa v globalni tekmi s Kitajsko utrditi svoj položaj na afriški celini.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje