Promet med Evropo in kraji v severni Aziji, kot so Japonska, Južna Koreja in Kitajska, je postal zaradi medsebojnega zaprtja zračnega prostora še posebej problematičen, saj evropski prevozniki ne morejo leteti čez Sibirijo, ruski prevozniki pa ne čez Evropo, je poročal Reuters.

Za Slovenijo največje težave povzroča potniški promet

"Zaprtje zračnega prostora na sam transportni del nima večjih posledic, saj slovensko gospodarstvo ne uporablja zračnega prometa za prevoze pošiljk, še največ naša farmacevtska industrija, vendar v manjšem obsegu. Seveda pa je druga zgodba potniški promet, ki je že v koronski krizi doživel največji udarec in si je prav s povezavami z ruskim trgom obetal okrevanje. Obseg škode je v tem trenutku še nemogoče oceniti, saj se razmere zelo hitro spreminjajo," so za MMC povedali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Najbolj neposreden trenutni vpliv na brniškem letališču Jožeta Pučnika je, da so do preklica odpovedani poleti v Moskvo, ki jih je opravljala ruska letalska družba Aeroflot (štirje leti na teden) in poleti v St. Peterburg, ki jih je opravljala Rossiya Airlines (enkrat tedensko v soboto). "Dodatnih odpovedi, zmanjšanega povpraševanja ali zaskrbljenosti pri potovanjih na druge destinacije ne opažamo. Celo nasprotno, število tedenskih poletov na druge destinacije se povečuje," je za MMC pojasnila Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja pri Fraportu.

Po njenih besedah je ta hip nemogoče oceniti, kakšne bodo nadaljnje posledice vojne v Ukrajini na letalski promet, saj je vse odvisno od trajanja in razsežnosti krize. Prepoved letenja nad območji, kjer je zračni prostor trenutno zaprt, pa je povzročila vzpostavljanje novih prometnih koridorjev. "Marsikatera pot med Vzhodom in Zahodom je zaradi tega lahko daljša in tudi dražja. Pričakuje se tudi, da bo kriza vplivala na dvig cen goriva, verjetna posledica tega pa bi lahko bila, da se bo letalski prevoz potnikov in tovora podražil," je pojasnila, da se bo pot med Evropo in Azijo podaljšala in najverjetneje podražila.

Stroški pretovora so vse višji

Zaprtje zračnega prostora je prizadelo letalske družbe, ki prepeljejo 20 odstotkov svetovnega zračnega tovora, je povedal Frederic Horst, direktor podjetja Cargo Facts Consulting.
Nemška Lufthansa, francoski Air France pa tudi Finnair in Virgin Atlantic so že odpovedali tovorne polete v severno Azijo, medtem ko azijski letalski prevozniki, kot so Korean Air Lines in japonska ANA Holdings,. še vedno letijo čez Rusijo.

Čisti tovorni letalski prevozniki, kot sta ruski AirBridgeCargo Airlines in luksmeburški Cargolux, so prav tako prizadeti, kar lahko požene cene zračnega pretovora, ki so že precej narasle zaradi koronske krize, v nebo.

Decembra lani so bili stroški zračnega pretovora 150 odstotkov nad stroški leta 2019, kažejo podatki Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA – International Air Transport Association). To bo še dodatno povečalo inflacijo, ki so ji izpostavljene gospodarstva in industrija po svetu.

Najbolj prizadete trgovske poti Evropa–Azija

Sankcije proti Rusiji bodo po pričakovanjih še dodatno obremenile svetovne dobavne verige. Ruski AirBridgeCargo sam pretovori skoraj štiri odstotke svetovnega zračnega tovora, pri čemer večina tega tovora potuje med Evropo in Azijo, je še pojasnil Horst. "Morda bo morala kar četrtina zračnega tovora med Azijo in Evropo najti alternativne poti," je ocenil in dodal, da so zaslužki dovolj dobri, da bodo letala lahko profitabilno letela tudi po daljši poti čez JV Azijo, J Azijo ali čez Bližnji vzhod, a količinsko se bo pretovor zagotovo znižal.

Povpraševanje po zračnem pretovoru se je lani v primerjavi z letom 2019 iz predkoronskih časov povečalo za slabih sedem odstotkov, ugotavlja IATA. Med koronakrizo je e-trgovina močno poskočila, pojavilo pa se je pomanjkanje zmogljivosti pri kontejnerskem ladijskem prevozu in ozka grla v pristaniščih, kar je povzročilo, da se je povečal pretovor po zraku, navajajo na združenju za zračni transport.

Azijski prevozniki bodo povečali pretovor

Tajvanski EVA Airways je v torek pojasnil, da njegovi tovorni poleti v Evropo potekajo normalno in da bodo razmislili o povečanju zmogljivosti, da bi zadovoljili tržno povpraševanje. Tudi na China Airlines prav tako s Tajvana so potrdili, da bodo ravnali podobno.

Promet med Ameriko in Azijo bo manj prizadet

Tovorni prevoz med Azijo in Severno Ameriko bo po besedah analitikov veliko manj prizadet kot evropske letalske trgovske poti, saj veliko prevoznikov uporablja Anchorage na Aljaski kot točko za pretovor, so navedli.

Japonski proizvajalci avtomobilov, kot sta Toyota in Nissan, sta že izjavila, da bodo pozorno spremljali kakršne koli trgovinske dobavne verige, če bi se mogoče pojavile kakšne "težave".
Ameriška FedEx in United Parcel Service, dve med največjimi logističnimi podjetji na svetu, sta ustavili pošiljanje v Rusijo, še piše Reuters.

Ladijski prevoznik Maersk ustavil dostave v ruska pristanišča

Danski ladijski prevoznik Moller-Maersk, eden največjih na svetu, je sporočil, da bo zaradi sankcij proti Rusiji nehal dostavljati vsa nenujna naročila v ruska pristanišča in nasprotno. Izjema so hrana, zdravstveni in humanitarni tovor, ki so jih po njihovih besedah določili zaradi družbene odgovornosti.

Kot so pojasnili v velikanu, so sankcije že neposredno in posredno prizadele stabilnost in varnost njihovih operacij, zato so začasno opustili vse poti v Rusijo, izjema je prevoz hrane, zdravil in drugih humanitarnih potrebščin. Že v četrtek so v koncernu ustavili tudi pošiljke v Ukrajino, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pri Maersku so sicer dodali, da se bodo potrudili in poskusili izvesti vsa naročila, ki so bila oddana še pred uvedbo sankcij. Napovedali so, da bodo spremljali položaj in obnovili trgovske poti v Rusijo, takoj ko bodo odpravljene sankcije.

Maersk je ob italijanskem MSC-ju največji svetovni ladijski kontejnerski prevoznik. Tudi MSC je že ustavil dostavo v ruska pristanišča in nasprotno. Prav tako v Rusijo in Ukrajino začasno ne vozijo ladje nemškega ladjarja Hapag-Llloyd.

Kontejnerski prevoz bo udaril slovenske špediterje

Odločitve nekaterih ladjarjev, da bodo ustavili kontejnerski prevoz proti Rusiji, bodo po besedah GZS-ja najprej občutili slovenski špediterji, ki imajo pošiljke na poti ali so del dolgoročnih pogodb, saj bodo imeli dodatne stroške stojnine, skladiščenje in manipulativne stroške ter na koncu lahko tudi odpovedi pogodb.

Na zbornici opozarjajo, da se transportna in špediterska podjetja ta hip spoprijemajo s skrajno negotovimi razmerami. Zaradi vojne v Ukrajini je namreč nekaj slovenskih cestnih prevoznikov že poročalo o ustavitvi in zasegu svojih vozil na ozemlju Ukrajine. "Močno otežene pa so tudi alternativne poti do Rusije, saj tovorna vozila čakajo na mejnih prehodih z Belorusijo in Rusijo že pred začetkom vojne tudi po teden dni za prehod," so zapisali na GZS-ju.

V dveh slovenskih podjetjih, ki opravita veliko poslov z Rusijo, novomeški Krki in Impolu iz Slovenske Bistrice, so za MMC dejali, da neposrednih negativnih učinkov za zdaj ne čutijo.

Poslovanje prekinjajo nekatera podjetja

Posledice sankcij, ki jih je po napadu na Ukrajino zoper Rusijo sprejel Zahod, sicer zaznava vedno več mednarodnih podjetij, ki poročajo o prekinjanju ali omejevanju poslovanja v Rusiji.

Da ustavlja svoje pošiljke v Rusijo, je napovedal britanski avtomobilski proizvajalec Jaguar Land Rover, ki je sicer v lasti indijske avtomobilske družbe Tata Motors. "Trenutni svetovni kontekst ... prinaša trgovinske izzive, zato ustavljamo pošiljke vozil na ruski trg," so sporočili lastniki luksuzne blagovne znamke.

Umik energetskih podjetij in naložb

Francoski energetski velikan TotalEnergies pa je napovedal, da ne bo več zagotavljal sredstev za nove projekte v Rusiji, ni pa se še umaknil iz svojih naložb, ki v tej državi že potekajo.
Kot so poudarili v koncernu, podpirajo sankcije Zahoda zoper Rusijo in jih bodo spoštovali, ne glede na posledice za njihovo poslovanje.

Zaradi zavračanja ruskega ravnanja v Ukrajini prihaja tudi do izstopov iz nekaterih naložb. Britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell je tako v ponedeljek napovedal prodajo svojih deležev v partnerstvih z ruskim plinskim in naftnim velikanom Gazpromom. Umika se iz Severnega toka 2, ki bi sicer lahko kmalu pristal v insolvenčnem postopku, pa tudi iz projekta Sahalin-2 in dveh sibirskih naftnih projektov.

Podobne napovedi so že prišle tudi iz njegovega britanskega tekmeca BP, o izstopu iz Sahalina-2 pa se bosta z vladnimi predstavniki in delničarji pogovorila tudi japonska investitorja Mitsui in Mitsubishi.

Umik finančnih storitev

Podjetje za finančne storitve s sedežem v ZDA Mastercard je medtem zaradi sankcij Zahoda proti Rusiji več finančnim institucijam blokiralo dostop do svojega plačilnega omrežja, je pojasnil izvršni direktor Mastercarda Michael Miebach. "Tudi v naprej bomo sodelovali z regulatorji in izpolnjevali obveznosti, ki nam jih bodo nalagali," se je zavezal.

V avstrijski bančni skupini Raiffeisen Bank International (RBI) pa so zanikali informacije, da bi se lahko umaknili z ruskega trga, in zatrdili, da so v Rusiji pripravljeni komitentom zagotavljati nemoten dostop do finančnih storitev.

Ruski oligarhi

Sankcije sicer bolijo tudi ruske oligarhe. Oglasil se je največji posamični delničar v svetovnem organizatorju potovanj, nemškem TUI, Aleksej Mordašov. "Ne razumem, kako lahko sankcije zoper mene prispevajo k razrešitvi grozljive vojne v Ukrajini," je zapisal v izjavi in poudaril, da z mnogimi evropskimi državami že mnoga leta sodeluje na gospodarskem, kulturnem in humanitarnem področju.

EU je milijarderju Mordašovu, 34-odstotnemu lastniku TUI in glavnemu lastniku ruske jeklarske skupine Severstal, zamrznila premoženje v Uniji, omejila je tudi njegova potovanja v Unijo.