Plakati predstavljajo nekaj pomembnejših dogodkov in mejnikov društva ter so zanimivi po svoji likovno-umetniški zasnovi.

Ob tem so s Škuca sporočili, da se je kar nekaj plakatov v petdesetih letih tudi izgubilo oziroma se jih ni ohranilo, kljub temu bo na razstavi predstavljen pester in reprezentativen izbor del. Plakati so tako vsebinsko kot tudi oblikovno precej raznolikih estetik, saj so bili ustvarjeni v razponu petdesetih let, različni oblikovalci in oblikovalke pa so z njimi nagovarjali različna ciljna občinstva.

Na razstavi se prek medija plakata predstavljajo vse redakcije Škuca: likovna, glasbena, gledališka in filmska, redakcija za enake možnosti, sekcija LL, informiranje in svetovanje za mlade, založništvo in otroško-mladinska redakcija.

Plakat je bil v preteklosti mnogo pomembnejše komunikacijsko sredstvo za obveščanje in komuniciranje s ciljnim občinstvom, kot je to mogoče danes, saj je bil pogosto glavno ali celo edino sredstvo množičnega obveščanja o posameznih dogodkih. Kljub digitalnemu razvoju plakat tudi danes ostaja pomembno sredstvo komunikacije z občinstvom v javnem prostoru, so še sporočili s Škuca, ki sodi med vidnejša in pomembnejša središča za predstavitev sodobnega kulturno-umetniškega ustvarjanja v Sloveniji. Soorganizatorja razstave sta Škuc in TAM-TAM Inštitut. Razstavišče je omogočila Mestna občina Ljubljana.

Škuc je pri oblikovanju plakatov sodeloval s priznanimi oblikovalci in oblikovalkami ter umetniki in umetnicami. Med njimi so Ajdin Bašič, Alen Ožbolt, Andrej Brumen Čop, Barbara Predan, Boris Benko, Boštjan Lisec, Darja Vuga, Diana Anđelić, Dušan Mandić, Edo Milavec, Emil Kozole, Ervin Markošek, Etbin Štefančič, Fejzo Košir, Grega Kropivnik, Leda Bibič, Miloš Radosavljević, Irena Woelle, Irwin, Jana Marolt, Jane Štravs, Jasna Klančišar, Kladivo, Knast design, Kostja Gatnik, Lea Jelenko, Matej Peternelj, Matevž Medja, Mojca Sfeir, Neja Engelsberger, Nina Urh, Novi kolektivizem, Olja Grubić, Ranko Novak, Roman Bahovec, Slavimir Stojanović, Tomaž Lavrič, V.S.S.D., Zoran Cirkvenčić, Zoran Pungerčar, Zoran Smiljanič in Žiga Tomori.

Petdesetletnica društva Škuc je po navedbah društva tudi živo pričevanje, da je kultura pomembno sredstvo upora in gonilo družbenih sprememb.

Škuc je nastal kmalu po radikalnem študentskem gibanju 70. let prejšnjega stoletja in je imel velik vpliv na kulturne in družbene spremembe. "V 80. letih je odigral vodilno vlogo pri razvoju infrastrukture in alternativne kulture v Sloveniji in tudi Jugoslaviji. V 90. letih pa je oral ledino v nevladnem sektorju in razširil svoje delovanje na mnoga področja, od zdravstva do informiranja za mlade. Na začetku tisočletja je privabil nove sile generacije Y, pridobil je nove prostore in nadaljeval z inovativnimi projekti," so zapisali.

Na številnih kulturno-umetniških področjih je bil Škuc na čelu – tu so prvič razstavljali umetniki in kolektivi, med njimi Irwin, Duba Sambolec, Emerik Bernard, Marjetica Potrč, V.S.S.D. in Dušan Mandić. Oblikovala se je prva jugoslovanska produkcija sodobnega in eksperimentalnega videa, kjer so ustvarjali skupina Borghesia, Neven Korda, Zemira Alajbegović, Marina Gržinić. Pri Škucu so izšle prve plošče legendarnih glasbenih imen: Tomaž Pengov, Pankrti, Laibach, Borghesia, Otroci socializma, Via ofenziva in Čao pičke!. Izšli so pionirski glasbeni, ženski, gejevski in lezbični fanzini. V filmski sekciji je nastala prva slovenska celovečerna risanka Socializacija bika ter mnogo nagrajenih celovečernih in dokumentarnih filmov. V okviru Škuca oz. zveze Škuc-Forum so začeli tudi prodorno gledališče Ane Monro, založba Studia Humanitatis, Založba FV, Klub K4, E-motion film, festival Novi rock in drugi.

Na Škucu so se, kot opisujejo v društvu, formalno organizirala tudi družbena gibanja iz 80. let: prva feministična skupina Lilit in LGBT-gibanje s prvo gejevsko skupino Magnus, nato lezbično skupino LL, edinstvenima na tleh nekdanje Jugoslavije. Tukaj se je zgodil prvi festival Magnus – Homoseksualnost in kultura, nato Festival lezbičnega in gejevskega filma. Nastali sta specializirani LGBT-zbirki Lambda in lezbična Vizibilija ter Lezbična knjižnica, edina tovrstna v širši regiji.

Vsako leto na Škucu organizirajo festivale, med njimi Živo književnost, O´živelo knjiga, Dobimo se pred Škucem, Teater v Galeriji, Lezbično četrt, Topografije zvoka, Chilli Space in najstarejši Festival LGBT-filma v Evropi.

"Petdeset let pozneje, leta 2022, se Škuc spoprijema z nepoštenimi izzivi, saj slovenske institucije nenehno krčijo sofinanciranje kulturnih programov, realnost ustvarjalk ter ustvarjalcev na področju kulture in v širšem nevladnem sektorju pa postaja še bolj prekarna," opozarjajo pri društvu. Vendar pa neomajno vztrajajo, "saj nas ženejo naprej ustvarjalnost, izvirnost, pogum in težnje po spremembi, ne glede na politične, ekonomske ali druge omejitve".