"Vedno dosežemo svoj cilj in rusko gospodarstvo bo uničeno, Rusija pa bo plačala in odgovarjala za vse svoje zločine," je na Telegramu sporočil vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. Dodal je sicer, da bi omejitev v višini 30 dolarjev na sod še hitreje uničila rusko gospodarstvo.

Ukrep EU-ja o uvedbi cenovne kapice za nafto, ki jo Rusija izvaža po morju, bo po napovedih uradno potrjen ta konec tedna. EU je dogovor dosegel po tem, ko so o njem prepričali tudi Poljsko. Ta je podporo oznanila po zagotovilih, da bo kapica pet odstotkov nižja od tržne cene, poroča BBC.

EU naj bi hotel cenovno kapico namreč postaviti pri 65–70 dolarjih, a so ta znesek Poljska, Litva in Estonija zavrnile kot previsok.

Zahodni zavezniki Ukrajine bodo ob tem odrekli zavarovanje tankerjem, ki prevažajo rusko nafto v države, ki ne upoštevajo omenjene cenovne kapice. To bo Rusiji otežilo prodajo nafte nad to ceno.

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je dejala, da se rusko gospodarstvo že krči, Rusiji primanjkuje sredstev, cenovna kapica pa bo "takoj zarezala v Putinov najpomembnejši vir prihodkov".

Ukrep bo po njenih besedah pomenil nov pritisk na finance ruskega predsednika Vladimirja Putina in "omejil prihodke, ki jih uporablja za financiranje svoje brutalne invazije", ob tem pa naj ne bi prizadel dobavne verige po svetu, zaradi česar bi lahko poskočile cene goriva po svetu.

Sorodna novica EU za omejitev cene za rusko nafto pri 60 dolarjev za sod

Moskva kapice "ne misli sprejeti"

Rusija je dogovor EU-ja kritizirala in kapice ne misli sprejeti.

Kot je sporočila, nafte ne bo dobavljala državam, ki bodo uveljavljale cenovno kapico. Moskva je v odzivu sporočila, da Unija s tem ogroža svojo energetsko varnost.

Predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je ob tem dejal, da je bila Moskva pripravljena na to potezo in da zdaj preučuje svoje opcije. Da pa cenovne kapice ne mislijo sprejeti.

Rusija: Neravnovesje na trgu posledic sankcij Zahoda

Rusko veleposlaništvo v ZDA je v komentarjih, objavljenih na Telegramu, medtem kritiziralo "preoblikovanje" načel prostega trga. Po navedbah ruskih diplomatov skušajo ZDA prikriti dejstvo, da je trenutno neravnovesje na svetovnem naftnem trgu posledica njihovih lastnih ukrepov, predvsem "sankcij in prepovedi, povezanih z ruskimi surovinami", poroča ruska tiskovna agencija Tass.

"Kolektivni Zahod poskuša rešiti težave, ki jih je ustvaril iz nič. Dejansko je to preoblikovanje osnovnih načel delovanja prostega trga," so zapisali na veleposlaništvu.

V ponedeljek se bo izteklo šestmesečno prehodno obdobje po junija sprejetem evropskem svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz ter prevoz surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v Unijo.

Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, bo še naprej veljala začasna izjema, med drugim za Madžarsko in Slovaško. Embargo na naftne derivate bo začel veljati čez dva meseca.

Ob EU-ju tudi G7

Po EU-ju je tudi skupina G7 v petek zvečer uradno sklenila, da postavi zgornjo mejo za ceno ruske nafte pri 60 dolarjih za 159-litrski sod.

Obenem so članice skupine ponovile, da s tem ukrepom uresničujejo svojo zavezo, da bodo "Rusiji preprečile kovanje dobička na račun agresorske vojne v Ukrajini, podprle stabilnost na svetovnih energetskih trgih ter minimizirale negativne gospodarske posledice ruske agresorske vojne".

Dogovoru o cenovni kapici za rusko nafto, ki so ga države G7 in EU-ja na načelni ravni dosegle septembra, se je pridružila tudi Avstralija.

Ukrepi Zahoda bodo Rusijo gotovo prizadeli, a ta škodo blaži s prodajo nafte državam, kot sta Indija in Kitajska. Ti dve državi sta trenutno največja posamezna kupca ruske surove nafte.

Pred vojno v Ukrajini, leta 2021, je Rusija več kot pol nafte izvažala v evropske države. Največji uvoznik je bila Nemčija, sledili sta Nizozemska in Poljska. Po začetku vojne pa želi EU zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energentov. Medtem so ZDA že prepovedale uvoz ruske surove nafte, Združeno kraljestvo pa to načrtuje postopoma do konca leta.