Kandidatka za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek je uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja za infrastrukturo. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je glasovalo devet poslancev, pet jih je bilo proti. Bratušek je trenutno državna sekretarka na ministrstvu, pristojna za promet, ministrstvo za infrastrukturo pa je že vodila med letoma 2018 in 2020, v času vlade Marjana Šarca.

V uvodu je navedla, da ministrstvo za infrastrukturo skladno s spremembo zakona o vladi pokriva področje letalstva, pomorstva, železnic, žičnic, cest in državne kolesarske infrastrukture.

Kot je dejala, proračun za leto 2023 potrjuje usmeritev v zeleno, varnost in digitalizacijo tako ministrstva za infrastrukturo kot vlade.

"Sredstva za železniško infrastrukturo, torej za vzdrževanje in obnove, se v letu 2023 povečujejo za 173 milijonov evrov oziroma za 55 odstotkov. Kar verjamem, da je korak v pravo smer. Če želimo govoriti o zelenem, potem je treba železnicam dati prioriteto." Prepričana je, da gre za korak v pravo smer.

Med največjimi projekti v letu 2023 na področju železniške infrastrukture je navedla nadgradnjo proge Ljubljana–Divača ter zaključek nadgradenj proge Maribor–Šentilj in vozlišča Pragersko. Poudarila je začetek nadgradnje železniške postaje Ljubljana, novega postajališča Ljubljana Rudnik in nadgradnje železniške postaje Jesenice.

Med prioritetami v prihodnje je omenila dvotirne železniške povezave med prestolnico in Kranjem, Kamnikom ter Ivančno Gorico. Na ministrstvu upajo, da bi bil do konca leta sprejet državni prostorski načrt za dvotirno povezavo Ljubljana–Kranj. Trasa bo potekla ob obstoječi progi, ocenjena vrednost tega projekta je približno 600 milijonov evrov, je dejala.

Državna prostorska načrta za dvotirni progi Ljubljana–Kamnik in Ljubljana–Ivančna Gorica pa naj bi bila sprejeta do leta 2026. Ocenjena vrednost prve naložbe je 250 milijonov evrov, druge pa 550 milijonov evrov.

Na področju cestne infrastrukture je kandidatka za ministrico prav tako predstavila načrte MZI-ja za leto 2023. Več sredstev bo namenjenih za kolesarsko infrastrukturo, in sicer 100 milijonov evrov, kar je 51 odstotkov več kot lani. Predvidenih je 51,5 km novih kolesarskih površin, sanacija 28 premostitvenih objektov, rekonstrukcija cest v dolžini 32,6 km, rekonstrukcija 13 križišč in sanacija vozišč v dolžini 50 km.

Drugi tir, tretja razvojna os, potniški center Ljubljana

Med tremi največjimi infrastrukturnimi projekti je Bratušek poudarila tudi tretjo razvojno os in drugi železniški tir med Divačo in Koprom, pri katerem je prav tako načrtovana dvotirnost. V pripravi je sprememba državnega lokacijskega načrta, na ministrstvu upajo, da bo sprejet do konca leta. Vrednost drugega, vzporednega tira v stalnih cenah je ocenjena na 284 milijonov evrov.

Tretji večji projekt pa je potniški center Ljubljana, ki je po besedah Alenke Bratušek pomemben za celotno državo, ne le prestolnico. Sestavljen je iz treh delov, pri čemer bo država gradila železniško postajo. Vrednost tega dela projekta je ocenjena na 250 milijonov evrov. Vlogo za gradbeno dovoljenje so oddali aprila lani, kot pravi Bratušek, računajo, da bi lahko v kratkem dobili in spomladi začeli graditi nadvoz nad Dunajsko cesto. Vrednost tega dela je 58 milijonov evrov.

Gradnja naj bi potekala od 2023 do 2027, a kot je napovedala Bratušek, bodo poskušali poiskati rezerve in bi železniško postajo končali leta 2026.

Krizo letalstva bi Bratušek reševala s subvencioniranjem potnikov

Poudarila je tudi področje letalstva, "kjer lahko ugotavljamo, da je povezljivost v zadnjih dveh, treh letih bistveno slabša, kot je bila pred tem". Bratušek razloga vidi v koronski krizi, ki je prizadela letalsko industrijo, in v stečaju Adrie Airways.

Na ministrstvu bodo zadevo poskušali popraviti na dva načina. "Eno je interventni zakon, s katerim bi omogočili subvencioniranje potnikov, ne letalskih družb. Subvencije bi šle za destinacije, ki jih bomo z ministrstvom za gospodarstvo določili kot ključne," je napovedala.
Sprejetje interventnega zakona Bratušek pričakuje v kratkem, saj želijo s spodbudami ujeti poletno sezono, ki se začne konec marca.

Sorodna novica Bratušek: Za boljšo letalsko povezljivost Slovenije bomo namenili 5,6 milijona evrov

V okviru ministrstva po njenih besedah deluje tudi delovna skupina, ki ugotavlja upravičenost ustanovitve nove letalske družbe. "Verjamem, da bomo nekje do polovice leta na argumentiranih dejstvih in podatkih uspeli priti do odgovora," je dejala.

Ministrstvo bo pripravilo tudi nov zakon o letalstvu, saj je obstoječi "zelo zastarel" in med drugim ne upošteva niti tega, da je ustanovljena agencijo za letalstvo.

Izziv na področju letalstva predstavlja tudi letališče v Mariboru. "Ravno zdaj je odprt razpis za iskanje koncesionarja, ki bi letališču v prihodnosti dal neko vsebino," je dejala. Letališče trenutno upravlja DRI, a to ni dolgoročna rešitev, želijo najti nekoga z vizijo, kaj narediti na tem letališču, je dodala.

Nov zakon ministrstvo pripravlja tudi na področju pomorstva, je napovedala, a bo šlo v tem primeru bolj za tehnične prilagoditve. Kot najpomembnejšo je sicer na tem področju izpostavila Luko Koper, kjer jih največ dela časa pri konsolidaciji zemljišč znotraj koncesijskega območja.

Ministrstvo je pristojno tudi za sofinanciranje žičniških naprav, ki jih je v Sloveniji 187, Bratušek je dejala, da je za leto 2023 zagotovljenih precej več sredstev kot lani. V 2022 so v ta namen zagotovili 1,7 milijona evrov, letos je predvidenih 3,5 milijona evrov.

Kandidatka z izkušnjami

Člani odbora so poudarili izkušenost kandidatke. "Alenka Bratušek področje zelo dobro pozna. Bila je že ministrica, zdaj je državna sekretarka," je dodal poslanec SDS-a Zvone Černač. Med drugim se je dotaknil morebitne vzpostavitve novega letalskega prevoznika in ocenil, da bi bilo to metanje denarja v prazno.

Njegov strankarski kolega Bojan Podkrajšek je poudaril pomembnost področja infrastrukture, pred katerim je veliko izzivov.

Poslanec Levice Luka Kordiš je opozoril na vlogo prometa pri "podnebnem zlomu" ter pozdravil krepitev naložb v železniško in kolesarsko infrastrukturo.

"Na tem odboru sedim že dolgo časa in te teme so 'evergreeni'," pa je dejal poslanec SDS-a Danijel Krivec. Upa, da je bil prikaz projektov realen, saj se je treba, kot je poudaril, postaviti na realna izhodišča in pogledati dokumentacijo. "Marsikaj se ne glede na dobro voljo ministra in poslancev ne da narediti," je dejal.

"Veseli me, da ste izpostavili to ne samo lokalno, ampak kar nacionalno sramoto, ki se ji reče avtobusna postaja v Ljubljani," je načrtovani projekt ljubljanskega potniškega centra pozdravil Lenart Žavbi (Svoboda).

Rekonstrukcija vlade

Začela so se zaslišanja devetih kandidatov za ministre. Preoblikovana vlada Roberta Goloba bo po novem imela 19 ministrstev in en vladni urad. Štirim ministrstvom se spreminjajo področja, dve vladni službi pa preraščata v ministrstvi. Spremenjeni zakon o vladi, ki je bil po potrditvi na novembrskem referendumu uveljavljen tik pred koncem leta 2022, prinaša tri nova ministrstva – za visoko šolstvo, znanost in inovacije; za okolje, podnebje in energijo ter za solidarno prihodnost. Ministrstvom za okolje in prostor; za infrastrukturo, za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za izobraževanje, znanost in šport se spreminjajo pristojnosti in imena, službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter za digitalno preobrazbo pa postajata ministrstvi.

Vodenje dveh od treh novih ministrstev bosta prevzela dosedanji šolski minister Igor Papič in infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki sta zato ob uveljavitvi novele zakona o vladi odstopila, nato pa je premier Robert Golob v začetku tega tedna v DZ vložil seznam devetih ministrskih kandidatov.

Zaslišanja preostalih štirih kandidatov za ministre bodo sledila v petek, vsi skupaj pa bodo v DZ-ju najverjetneje prisegli na redni januarski seji, ki se začne 23. januarja.