Vlada je danes sprejela predlog zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, saj se je ta, kot je opozorila državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Alenka Bratušek, v zadnjih dveh letih zelo poslabšala. Zakon predvideva pomoč 5,6 milijona evrov letno, še prej pa bo morala zeleno luč prižgati Evropska komisija.

Zakon sta pripravili gospodarsko in infrastrukturno ministrstvo, ki bosta po besedah Bratuškove tudi določili tiste destinacije, ki so za Slovenijo ključne. V programu bodo določili tudi natančnejša merila, odstotek financiranja za posamezno letalsko progo in upravičene letalske proge, so dodali v vladnem uradu za komuniciranje.

Po sprejetju programa bo ministrstvo za infrastrukturo objavilo še javni razpis.
Slovenija bo pomoč dodelila letalskim prevoznikom za vzpostavitev novih letalskih prog ali pogostejše polete na obstoječih letalskih progah v skladu s smernicami Evropske komisije o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom. Pri tem bodo financirane le neposredne letalske proge brez vmesnih prestopov oziroma postankov, so zapisali na vladi.

Pomoč bodo dodelili v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču.

Sorodna novica Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic

Sorodna novica Alen Šćuric: Slovenski letalski fiasko je šola za celo Evropo

Bratušek: 10 letalskih prevozov letno

"Naša finančna ocena znaša 5,6 milijona evrov letno, temelji pa na tem, da bi za 255 dni v letu zagotovili deset letalskih povezav dnevno. Tako pridemo do takega zneska," je dejala državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Alenka Bratušek in dodala, da bi morala biti zasedenost letal od 120 do 130 potnikov oz. bi tako subvencija znašala 17 evrov na potnika.

"Zakon je bil Evropski komisiji že posredovan, hitimo pa zato, ker želimo ujeti poletno sezono, ki se začne konec marca, je še dodala. Do takrat mora biti razpis objavljen. Pred dodelitvijo kakršnega koli evra bomo morali dobiti soglasje Evropske komisije," je pojasnila Bratušek.

Prevoznik bo do pomoči upravičen le, če letalska proga ali nov razpored obstoječih letalskih prog, ki obsega pogostejše storitve, za katero želi prejeti pomoč, ni bila vzpostavljena niti načrtovana v obdobju 12 mesecev od objave javnega razpisa, so še pojasnili na vladi. Kot so dodali, bo pomoč dodeljena za proge, ki sicer ob odsotnosti državne pomoči ne bi bile vzpostavljene, kar pomeni, da bodo nove letalske proge lahko začele obratovati šele po vložitvi vloge za dodelitev pomoči.

Soglasje k zakonu mora dati še Evropska komisija, saj gre za državno pomoč. "Zakon ji je že bil posredovan," je dejala Bratušek. Vlada predlaga, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, saj želi vlada z izvedbo zakona zagotoviti prve pogodbe z letalskimi prevozniki že konec marca in s tem zagotoviti boljšo povezljivost že za letošnjo poletno sezono.

Han: Boljša povezljivost je vitalnega pomena

Da je zakon pomemben, je poudaril tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. "Zagotovili smo vir financiranja za letalske povezave v Sloveniji za dobo treh let," je dejal. Vlada ocenjuje, da bo tako v treh letih potrebnih 16,8 milijona evrov.

Boljša povezljivost je po Hanovih besedah vitalnega pomena, da bo Slovenija dobro vključena v svetovne tokove. "Slovenija je izvozno naravnano gospodarstvo, imamo kakovosten turizem in zato potrebujemo dobre letalske zveze," je poudaril.

Na vladnem uradu za komuniciranje so ob tem izpostavili, da je imela Slovenija v koronskem letu 2020 v primerjavi z letom prej po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata največji upad letalskega prometa v EU-ju.

Poleti obratovalo 19 rednih linij

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je v poletni sezoni 2022 obratovalo devetnajst rednih letalskih prog v primerjavi z 29 rednimi progami v letu 2019, obenem pa je bilo avgusta lani opravljenih 42 odstotkov manj poletov kot avgusta 2019.

"V Sloveniji prav tako še ni nacionalnega letalskega prevoznika, kar je še dodaten razlog, da se soočamo s počasnim okrevanjem zračnega prometa," so dodali na vladi.

Kandidatka za infrastrukturno ministrico Bratušek je sicer v današnji predstavitvi pred matičnim odborom DZ-ja pojasnila, da v okviru ministrstva deluje delovna skupina, ki ugotavlja upravičenost ustanovitve nove letalske družbe. "Verjamem, da nam bo nekje do polovice leta na argumentiranih dejstvih in podatkih uspelo doseči dogovor," je dejala.