Vlada dvomi o Jakličevi objektivni in subjektivni neodvisnosti. "Vlada ocenjuje, da so pri navedenem ustavnem sodniku podane okoliščine iz 6. točke 70. člena zakona o pravdnem postopku oziroma okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti," so pojasnili v sporočilu za javnost.

Jaklič je po navedbah vlade v času referendumske kampanje o zakonu o RTV Slovenija iz leta 2005 zavzemal eksplicitna stališča ter jih dejavno in javno zagovarjal. Iz njegovih izjav in podanih mnenj je razvidno, da je bil Jaklič zagovornik sprejetih rešitev iz 23., 24. in 26. člena zakona iz leta 2005, ki so bile z novelo zakona spremenjene. V okviru posameznih referendumskih aktivnosti organizatorjev referendumske kampanje je volivce aktivno nagovarjal k podpori oziroma sprejetju zakona, so navedli v vladi.

"Državni zbor je Jakliča na predlog poslanske skupine SDS-a leta 2006 celo imenoval za člana nadzornega sveta RTVS. Ta zavzemanja so daleč presegla načeloma dovoljeno dejavnost sodnikov in drugih pravnikov, da prispevajo k pravnemu napredku in razvoju, zato vlada upravičeno dvomi o njegovi objektivni kot tudi subjektivni neodvisnosti," so pojasnili v vladi.
Zato vlada ustavnemu sodišču predlaga, da presodi o vplivu navedenih razlogov na nepristranskost ustavnega sodnika Jakliča pri odločanju v tej zadevi in odloči o njegovi izločitvi iz odločanja.

Pobudniki in vlada pozivajo k javni obravnavi

Ustavno pobudo je vložilo več vodilnih na RTV Slovenija s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Po njihovem mnenju novi način oblikovanja, sestave in delovanja sveta zavoda v skladu z novelo v celoti jemlje pristojnost DZ-ja za imenovanje članov sveta in jo prenaša na interesne skupine in državne institucije, kot sta informacijski pooblaščenec in varuh človekovih pravic. Tako pobudniki kot tudi vlada so se zavzeli za to, da se pobuda obravnava javno.

Ustavno sodišče se je sicer v odločbi, sprejeti 16. februarja, odločilo zadržati izvajanje dela 23. člena novele. Ta del je določal, da se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele, ki je začela veljati 28. decembra lani. V celoti pa so zadržali 24. in 25. člen, po katerih svet zavoda v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.

Kdo od sodnikov bo odločal

Ustavno sodišče ima to točko znova na dnevnem redu četrtkove seje. Dodaten zaplet pa pomenijo predlogi za izločitev sodnikov iz ustavne presoje. Gregorčič je podal predlog za izločitev Neže Kogovšek Šalamon. Kot razlog je navedel njeno dopolnilno delo na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o noveli.

Izločitev Jakliča je predlagal že DZ. Po poročanju medijev je na mizi ustavnih sodnikov tudi predlog v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroša Urbanije za izločitev predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta. Ustavnega sodnika Roka Čeferina pa so izločili iz odločanja v tej zadevi že januarja.