Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da ustavno sodišče ni zadržalo postopkov imenovanja sveta RTV-ja, ampak je zadržalo le tri člene v prehodnih določbah. Ob tem je opozorila, da zadržanje izvrševanja določb nikakor ne pomeni, da je zakon protiustaven in tudi ne pomeni končne odločitve ustavnega sodišča.

Ministrica si ob tem želi, da bi ustavni sodniki odločitev o ustavnosti zakona sprejeli čim prej, saj je stanje na RTV-ju nevzdržno. Na to po njenih besedah dnevno opozarjajo zaposleni, civilna družba, gledalke in gledalci in "seveda vsi, ki to agonijo spremljamo".

Sorodna novica Ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje dela zakona o RTV Slovenija

V pravni mreži razočarani nad odločitvijo ustavnega sodišča

V Pravni mreži za varstvo demokracije so kot pisci izhodišč novele zakona o RTV Slovenija razočarani nad odločitvijo ustavnega sodišča o noveli zakona o RTV Slovenija, "saj je zadržalo začetek veljavnosti ureditve, s katero se je bila politika v redkem zgodovinskem trenutku pripravljena odreči svojemu popolnemu vplivu nad javno radiotelevizijo". Obenem menijo, da je utemeljitev pomanjkljiva.

Ustavno sodišče je v danes objavljenem sklepu zapisalo, da težko popravljive posledice lahko prinaša tako začasna ohranitev stare ureditve upravljanja RTV Slovenija (če se naknadno ugotovi, da je nova skladna z ustavo) kot tudi takojšnja uveljavitev nove ureditve (če se naknadno ugotovi, da je ta neustavna). Kljub temu je z večino glasov sklenilo, da do končne vsebinske odločitve zadrži začetek veljavnosti dela novega zakona, ugotavljajo v pravni mreži, kjer so nastala izhodišča za novelo zakona o RTV-ju.

Kot razlog za začasno zadržanje je navedlo poseg v institucionalno samostojnost RTV Slovenija, ki pa ga ni podrobneje utemeljilo in ni opravilo tehtanja, iz katerega bi jasno razbrali, zakaj je ureditev začasno zadržalo, so navedli. "Pomanjkljivo premišljenost sklepa izpostavljajo tudi odklonilna ločena mnenja, ki opozarjajo, da bi se zaradi odločitve ustavnega sodišča javna RTV lahko znašla v položaju, ko razen v. d. direktorjev ne bo imela delujočih organov," so opozorili.

Menijo, da je ustavno sodišče s svojo odločitvijo do določene mere pritrdilo etatističnemu pogledu na državo in družbo, po katerem so institucije plen vsakokratne oblasti. "V ničemer ni upoštevalo, da se s politično podreditvijo, ki je bistvo stare ureditve, izvotljuje pravica javnosti do obveščenosti; s trenutno konkretizacijo te podreditve pa se nepovratno vsakemu od nas krši človekova pravica do obveščenosti, posledično pa se rušijo temelji demokracije," ocenjujejo.

Ustavnemu sodišču očitajo popolno ignoranco referendumske odločitve, s katero je bil zakon potrjen in s katero je javnost na referendumu po njihovem mnenju "jasno izrazila stališče, da trenutni strankarskopolitični način upravljanja javne RTV ne zagotavlja v zadostni meri izvrševanja njene pravice do obveščenosti".

Skrbi jih tudi dolgotrajnost odločanja ustavnega sodišča, saj je zgolj za začasno odločitev potrebovalo skoraj dva meseca. "Lahko se zgodi, da bodo ustavni sodniki o zadevi odločali toliko časa, da bo mandat trenutnim svetnikom in direktorjem potekel, njihove ustavne pobude pa bodo zavržene, ker po izteku mandatov ne bodo več imeli pravnega interesa za odločitev".

"Glede na dosedanje izkušnje in poznavanje delovanje vodstva RTV-ja" predvidevajo, da bodo uredniki in urednice ter novinarji in novinarke RTV-ja od vodstva deležni še večjih pritiskov kot doslej, so še zapisali v pravni mreži in jih prosili, da ne obupajo.

"Kot pisci izhodišč zakona se zavezujemo javnosti in zaposlenim na RTV Slovenija, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bi RTV postala javna, od vseh in za vse," so še dodali.

Grah Whatmough: Vodstvo RTV-ja je ves čas opozarjalo, da je politični prevzem medija nedopusten

Ustavno pobudo je vložilo več vodilnih na RTV Slovenija s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Izpodbijajo določbe, po katerih so prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja in direktorjev televizije in radia. Po mnenju pobudnikov bodo zaradi prekinitve mandatov nastale nepopravljive posledice.

"Ustavno sodišče katere koli evropske države, ki posledic takega zakona ne bi zadržalo (in zakona pozneje ne bi ocenili za protiustavnega), bi dalo jasen in očiten signal vsakokratni politični oblasti, da so v tej državi dovoljene politične kadrovske čistke, s katerimi se člane vodstvenih in nadzornih struktur od oblasti neodvisnih institucij, vključno z javnimi mediji, po vsakem prevzemu oblasti lahko zamenja s sebi lojalnimi," sta v odzivu na odločitev ustavnega sodišča zapisala prvopodpisani pobudnik presoje Gregorčič in avtor pobude pravnik Matej Avbelj. Prepričana sta, da je s tem ustavno sodišče zavarovalo institucionalno neodvisnost RTV Slovenija.

V. d. generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough je v izjavi za javnost dejal, da je kot eden izmed pobudnikov za ustavno presojo novele zakona zelo vesel, da je ustavno sodišče ugotovilo, da so bili "naši argumenti vsaj v nekem delu utemeljeni". Dodal je, da je ves čas postopka vodstvo RTV-ja opozarjalo, "da je takšen politični prevzem javnega medija nedopusten". "Veseli me, da se je temu pridružilo tudi ustavno sodišče z današnjo odločitvijo."

Poudaril je, da je odločitev o zadržanju določenih členov začasna in da je pomembno, da si je sodišče s to odločitvijo vzelo čas, da pretehta vse argumente. "Upam, da bo tudi pri končni odločitvi sodišče dalo prav našim argumentom."

Milinković: Sodišče dalo pravico do ohranjanja mandata nad pravico javnosti do obveščenosti

Predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija in vodja stavkovnega odbora Helena Milinković ocenjuje, da je ustavno sodišče z začasnim zadržanjem izvajanja dela novele postavilo "ustavno pravico do ohranjanja mandata nad ustavno pravico javnosti biti informiran in obveščen". "Pa tudi nad ustavno pravico zaposlenih do svobode izražanja in do dostojanstva ter nad pravico državljanov do demokratične odločitve na referendumu," je Milinković dejala v odzivu.

Kot je povedala, so pričakovali, da sodišče ne bo enotnega mnenja: "Izkazalo se je, da predvsem ženski del ustavnega sodišča razmišlja drugače kot moški del." Sodišče je z omenjeno začasno odredbo po besedah Milinković ustvarilo "pravno luknjo oz. zmedo, za katero ne vemo, kaj bo točno pomenila za prihodnost RTV-ja in upravljanje javnega medija".

"Seveda spoštujemo odločitev sodišča. Živimo v demokratični državi in odločitev sodišča je ne nazadnje dokončna. Upamo pa, da bo sodišče vendarle, kot je zapisalo v svoji odločitvi, še naprej prioritetno obravnavalo zadevo in jo vsebinsko razdelalo. Ob tem upamo, da bo delovalo v skladu s priporočili Evropske komisije, ki je tudi v poročilu o vladavini prava priporočila, da organi nadzora in pregona primere, ki zadevajo medije in medijsko svobodo, obravnavajo prednostno. In upamo, da se bo to zgodilo v čim krajšem času," je dejala.

Po njenih besedah se mudi, ker začasno zadržanje izvrševanja dela novele zakona o RTV-ju "pomeni bianko menico za trenutno vodstvo, programski svet in nadzorni svet RTV-ja, da lahko svoje delo nemoteno nadaljujejo, kar pomeni še nadaljnji razkroj javne radiotelevizije".

"To, kar javnost gleda že leto in pol, kar se dogaja v informativnem programu televizije, bo zdaj usoda celotne javne radiotelevizije. In upam, da so ustavni sodniki na to pomislili in bodo s svojo odločitvijo ne nazadnje tudi javno prevzeli odgovornost za prihodnost tega medija. Ker prihodnost javne televizije pomeni tudi prihodnost demokracije v tej državi," je poudarila sogovornica.

Na novinarski konferenci prejšnji teden je povedala, da bodo stavkovnemu odboru predlagali zaostrovanje stavkovnih dejavnosti na RTV-ja ne glede na odločitev ustavnega sodišča, saj so razmere "akutne".

Med drugim se nadaljujejo odhodi zaposlenih. "Bojim se, da je ta odločitev ustavnega sodišča mogoče še koga prepričala, da zapusti javno RTV in ne vztraja več. Bojimo se, da bodo zdaj tisti, ki so vztrajali leto in pol in se izpostavili, popustili, ker pač tega boja sami ne zmoremo," je še povedala predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV-ja.

Svet delavcev RTV-ja: Vsak dan ohranjanja dosedanjega stanja prinaša nove škodljive posledice za delovanje javnega medija

V svetu delavcev RTV-ja opozarjajo, da vsak dan ohranjanja dosedanjega stanja prinaša nove škodljive in nepopravljive posledice za delovanje javnega medija. Prav tako za njegovo verodostojnost, transparentnost upravljanja in porabo javnega denarja, na kar so opozorili večkrat, poudarjajo.

Svetlo točko pa sicer v svetu delavcev RTV-ja vidijo v tem, da so zadržani le nekateri členi in da se postopki imenovanja novih članov novega sveta RTV-ja lahko nadaljujejo.

V četrtek bodo tako potekale volitve petih predstavnikov zaposlenih v nov svet RTV-ja, v torek pa bo svet delavcev odločal o predstavniku tega organa soupravljanja v svetu RTV-ja. "Posebej pozorno smo prebrali ločena odklonilna mnenja treh ustavnih sodnic, iz katerih lahko razberemo, da se svet pravno konstituira kljub začasnemu zadržanju. Kot mi razumemo, iz te odločbe pravnoformalno ni povsem jasno, kakšna bo torej vloga novo konstituiranega sveta RTV-ja," je v odzivu zapisal predsednik sveta delavcev Robert Pajek.

Milosavljević: Odločitev odpira možnosti, da bo RTV v naslednjih mesecih paralizirana

Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede ocenjuje, da odločitev ustavnega sodišča vključuje nekatere nejasnosti in je s tem odprla določene dileme ter tudi možnosti, da bo javna radiotelevizija v naslednjih mesecih paralizirana.

Po njegovem razumevanju ustavne odločbe ustavno sodišče namreč zgolj ustavlja delovanje novega sveta in njegovo prevzemanje funkcij, ne pa njegovega konstituiranja. S tem, ko je novi svet konstituiran, pa preneha mandat sedanjemu programskemu svetu.

Kot je Milosavljević pojasnil za STA, postopki imenovanja članov novega sveta še naprej potekajo, saj jih ustavno sodišče ni ustavilo. Ko bo v novi svet imenovana večina, torej devet od 17 članov, pa bo sedanjemu programskemu svetu potekla veljavnost. Hkrati novi svet še ne bo smel prevzeti z zakonom določenih nalog in pooblastil.

Tako bomo očitno na RTV SLO imeli v. d. generalnega direktorja ter v. d. direktorja radia in televizije, ne pa torej več starega programskega sveta in nadzornega sveta, niti še ne bo smel delovati novi svet, ugotavlja Milosavljević. Mnenja je, da se je ustavno sodišče enostavno zapletlo v nekakšno "naglico pri želji, da očitno ustavi novi zakon o radioteleviziji, pa četudi je samo pri tem očitno nekonsistentno".

RTV bo tako še naprej vodilo sedanje vodstvo, do dela katerega je Milosavljević kritičen. Kot pravi, vrsta kazalnikov kaže, da je njegovo delo slabo, ko gre za siceršnjo učinkovitost, recimo za gledanost televizije in obiskanost spletne strani, predvsem ko gre za ugled in kredibilnost javne radiotelevizije kot celote. Tukaj je delo trenutnega vodstva izredno slabo in škodljivo, ocenjuje. To pa je tisti glavni argument, ki bi ga po njegovih besedah moralo upoštevati ustavno sodišče, ko je odločalo v tem primeru: kaj je pravzaprav tisto, kar ima lahko večje in bolj škodljive posledice za slovensko družbo in za sistem kot celoto, vključno z RTV-jem.

Meni namreč, da nadaljevanje mandata trenutnega v. d. vodstva pomeni "nevarnost, da bo tudi v naslednjih mesecih prišlo do vrste nevarnih, škodljivih, politično motiviranih odločitev, kakršne so bile mnoge od odločitev v minulem letu ali dveh". Pri tem je navedel, da je v tem času prišlo do ukinitve vrste oddaj, do vzpostavljanja nekakšnega paralelnega sistema na drugem programu Televizije Slovenija, hkrati pa tudi do pomanjkanja na različnih področjih, kot je recimo vizija ustreznega tehnološkega, pa tudi finančnega razvoja RTV-ja v prihodnosti.

Ko gre za zadržanje zakona, ki je bil ne samo sprejet na referendumu, ampak se dotika tako pomembne institucije, kot je javni medij, bi moralo biti glavni merilo ustavnega sodišča vprašanje javnega interesa slovenske javnosti, zato da dobi resnično neodvisen in kakovosten javni servis, vključno s seveda kredibilnimi informacijami, poudarja Milosavljević.

Inštitut 8. marec: Spoštujemo odločitev, a opozarjamo na slabe razmere na RTV-ju

"Z odločitvijo ustavnega sodišča se absolutno ne strinjamo, jo pa spoštujemo, ker gre za princip demokratične države," je pred stavbo RTV Slovenija dejala Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki se je aktivno vključil v predreferendumsko kampanjo o noveli RTV-zakona in jo podpira. Po njenih besedah se je ustavno sodišče trenutno odločilo, da se vodstvo in organi RTV-ja do dokončne odločitve določajo po pretekli zakonodaji. "Kaj to pomeni v praksi? Da bo stanje na RTV-ju še naprej katastrofalno. Želimo opozoriti, da je del trenutne sestave programskega sveta, natančneje pet programskih svetnikov, ki jih imenuje državni zbor na predlog poslanskih skupin, imenovan v nasprotju z zakonom, saj takratne največje opozicijske stranke niso vključene. Apeliramo na DZ, da te stvari preveri, saj programski svet ne opravlja ustrezno svoje funkcije," je dodala.

V inštitutu bodo počakali na dokončno odločitev ustavnega sodišča, ob tem pa bodo po njenih navedbah opozarjali, da stanje na RTV-ju ni dobro, da kakovost pada. "V zadnjih dveh letih je zaupanje v javne institucije tako padlo, da ne želim komentirati ustavnih sodnikov. Ne pomaga nam kritika institucije, temveč, da gledamo naprej, kaj se v okviru demokratičnih možnosti da narediti," je poudarila. Člani inštituta so ob tem napovedali, da bodo, če se bo situacija za zaposlene na RTV Slovenija še zaostrila, organizirali tudi protest.

V SDS-u pozdravili začasno zadržanje dela zakona

Kot je v prvem odzivu na odločitev ustavnega sodišča povedala poslanka SDS-a Alenka Jeraj, so v poslanski skupini že med sprejemanjem novele zakona o RTV-ju opozarjali na sprejemanje zakona po nujnem postopku, ki ga je po njihovem mnenju koalicija v danem primeru zlorabila.

"Ocenjevali smo tudi, da zakon vsebuje neustavne rešitve, vendar se je vladajoči koaliciji tako mudilo z obglavljanjem RTV-ja oziroma zamenjavo vseh ključnih organov, da niso poslušali nikogar, nastopali so s pozicije moči in se obnašali, kot da lahko počnejo vse, kar želijo, tudi kršijo zakone," je bila kritična Jeraj.

Po njenih besedah so v SDS-u še vedno prepričani, da je namen novele zakona predvsem "kadrovska čistka" na RTV-ju. Uveljavitev zakona je sicer SDS lani poskušal zaustaviti tudi z zakonodajnim referendumom, a neuspešno, saj so volivci na novembrskem referendumskem glasovanju noveli zakona prižgali zeleno luč.

V SDS-u odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo, so pa ob tem spomnili še, da so že stekli nekateri postopki imenovanja članov novega sveta RTV-ja, ki ga predvideva novela zakona.

Po besedah Jerajeve pa jih je presenetila tudi odločitev vlade, ki je pretekli teden predlagala razpis javne obravnave ter zaslišanje prič in izvedencev v postopku za oceno ustavnosti novele zakona o RTV-ju. "Lahko bi domnevali, da je vlada že imela neke indice, kaj in kako bo ustavno sodišče odločilo, kar je pa seveda v nasprotju z delitvijo oblasti, in to nas lahko samo čudi," je še poudarila Jeraj.