Kot je razumeti, je eden od sodnikov spremenil svojo odločitev in se postavil na stran tistih, ki so zagovarjali zadržanje izvajanja zakona oz. delno zadržanje, kot smo izvedeli pozneje. "Sodniki so sprejeli odločitev, ki je zelo kompromisna, in kot smo lahko videli, je nihče ne razume najbolje," meni kolegica z Dela Barbara Eržen in dodaja: "Mislim, da so si ustavni sodniki s tem naložili še več pritiska, da čim prej sprejmejo vsebinsko končno odločitev, kajti zdaj bomo dobili nov svet RTV, ki ne bo imel možnosti odločanja, stari programski svet RTV pa ne bo več imel zakonodajne podlage. Predstavljajmo si, kaj se bo zgodilo, ko se bo naslednji skupini programskih svetnikov iztekel mandat. Ker ne bo mogoče imenovati novih, bo programski svet nesklepčen. To pomeni, da noben organ upravljanja ne bo funkcionalen."

Ljudje so glasovali proti politizaciji RTV-ja

Kolega z Večera Blaž Petkovič se strinja, da je ustavno sodišče sprejelo salomonsko odločitev. "Kot je razbrati iz sklepa ustavnega sodišča, so sodniki tehtali med posledicami, ki bi nastale, če bi zakon zadržali in bi se pozneje ugotovilo, da je zakon skladen z ustavo, oz. če zakona ne bi zadržali in bi pozneje ugotovili, da ni ustaven. Pri razlagi odločitve ustavnega sodišča se ne morem znebiti občutka, da je sodišče stopilo na stran pobudnikov ustavne presoje, ne pa na stran pravice do obveščenosti."

Petkovič poudarja, da imamo v tej dilemi na eni strani pobudnike, ki nasprotujejo predčasni prekinitvi mandatov, na drugi strani pa imamo voljo ljudstva, ki je bila izkazana na referendumu in si želi strokovne radiotelevizije, ne pa politično obremenjene. "In zato v sklepu sodišča pogrešam obrazložitev, zakaj so stopili na stran pobudnikov presoje, ne pa do pravice do obveščenosti oz. do svobode izražanja. Menim, da so s tem podprli dodatno politizacijo RTV Slovenija."

Nič na desnici brez blagoslova Janše

V tokratni epizodi podkasta Umetnost možnega govorimo tudi o združevanju Nove ljudske stranke Franca Kanglerja s SDS-om, kar bo premešalo karte zlasti v mariborskem mestnem svetu. To bo po besedah kolegov z Večera "prava bomba", saj bo SDS od zdaj imel enako število svetnikov kot lista župana Saše Arsenoviča. Iz izjav prvaka opozicije Janeza Janše o "bumerangih" in "zajcu na ražnju" je mogoče sklepati, da na v SDS-u že odločno snujejo načrt, kako na neki točki spodnesti novo oblast, na kar morda kaže tudi povezovanje s Kanglerjem v Mariboru, kar očitno meša karte v mariborskem odboru največje politične stranke, saj je Kangler prejšnji konec tedna ob sklenitvi dogovora o združitvi prostodušno priznal, da bo na čelu mariborskega odbora SDS-a izzval Dejana Kaloha.

Sogovorniki ugibamo tudi o verjetnih političnih načrtih Anžeta Logarja, ki je po mnenju poznavalcev političnega dogajanja na predsedniških volitvah pridobil politični kapital, ki ga lahko v prihodnosti unovči, a skoraj gotovo bodo njegove poteze v soglasju z Janezom Janšo. Govorimo tudi o dilemah, ki se pojavljajo v SD ter NSi. In, ja, govorimo tudi o slovenskih medijih in prihodnosti profesionalnega, verodostojnega novinarstva. Skupna ugotovitev tokratne novinarske druščine: časi so težki, ampak predaje ne bo!