Kaj smo si glede na prihodke lahko v trgovini privoščili za 50 evrov pred desetimi leti? Tarča je poskrbela za primerjavo in iskala odgovor na vprašanje, koliko gre pri tem za dejanske podražitve energentov in surovin in koliko za debeljenje marž trgovcev.

Ekipa oddaje je med drugim obiskala Italijo, kjer so izdelki slovenskih blagovnih znamk cenejši kot doma.

Zadevo so komentirali Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Sonja Ferme, referentka na ljubljanski upravni enoti, Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo, Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, ter Branko Majerič s Kmetije Majerič Moškanjci. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Kdo služi več?

V letu, ko je Slovenijo prizadel žled, hrvaški trgovec Agrokor je kupil Mercator, Aerodrom Ljubljana pa je prešel v nemške roke – torej leta 2014 – si je zaposleni s povprečno plačo, ki je znašala 1005,41 evra, lahko kupil 549 kilogramskih hlebcev kruha. Letos, ko je povprečna plača za 42 odstotkov višja, torej 1423,75 evra, pa le še 458, je poročala novinarka Tarče Anja Šter.

"Gledam, kako cene rastejo. Recimo: pirino moko sem kupoval po 1,15 ali 1,20 evra. Od tega sem odvisen. Največ je bila 1,70 evra. Zdaj je skoraj štiri evre. To je zame indikator," je svojo izkušnjo opisal upokojenec Rudi Volk.

Kupna moč je posebej v zadnjem letu zaradi visoke inflacije izrazito upadla. 72-letni upokojenec je moral v tem času precej oklestiti svoje nakupe. "Kar danes kupujemo v primerjavi z začetkom leta, je vsaj od 25 do 30 odstotkov dražje. A pokojnine so na istem v primerjavi s trenutnimi cenami. Naš realni standard tako pada."

Mama dveh mladoletnih deklet z minimalno plačo mora tako rekoč pri nakupih gledati na vsak evro. "Občutek imam, vsaj za osnovne potrebščine, da vsakič, ko grem ven iz trgovine in pridem nazaj, je cena višja. Mleko, ki je bilo pred enim letom slabih 80 centov, zdaj je skoraj 1,40 evra. Če bo tako šlo v nedogled, se bomo res vsi oziroma vsaj mi, navadni ljudje, znašli v nezavidljivi situaciji, ker že tako težko shajamo. Kaj bo, če bo šlo tako naprej, ne vem."

Letos so cene osnovnih dobrin podivjale. Aprila se je hrana v primerjavi z letom prej podražila za 16 odstotkov, sladkor za 55 odstotkov, riž in mleko za 30 odstotkov. Na drugi strani so se plače letos zvišale zgolj za devet odstotkov.

Sorodna novica Mercator in lastnik Ljubljanskih mlekarn v sporu glede cen mleka

Koliko so te podražitve posledica dviga cen energentov in drugih surovin in v kolikšni meri so trgovci in živilska industrija navili cene? Uradnih podatkov o cenah v celotni prehranski verigi ni. Skrivajo se za poslovno skrivnostjo, zato je Tarča pridobila le nekaj neuradnih informacij.

Odkupna cena litra mleka se je pri kmetu lani zvišala za 20 centov (z 0,36 centa na 0,56 centa na liter). V trgovini pa se je cena trajnega polnomastnega mleka – natančno določenega izdelka – v enakem obdobju povečala za 70 centov.

Kam je torej šla razlika 50 centov? Je to zgolj zaradi podražitev energentov in višjih stroškov? Danes, ko je odkupna cena mleka padla za 15 centov, na 0,45 evra, cena na policah ostaja enaka. Kako to, da je cena v trgovini še kar enaka? Se je marža trgovcev še dodatno povišala?

Še šokantnejši podatek je pri mlečnih izdelkih. Po besedah virov Tarče je cena določenega sira pri proizvajalcu približno od šest do sedem evrov, na trgovinskih policah pa najmanj 15 evrov. Marža trgovca je v tem primeru vsaj 120-odstotna.

Niso padle le odkupne cene mleka, znižale so se tudi cene energentov, gnojil, krmil in preostalih surovin. Cene izdelkov v trgovinah ostajajo enake – niso se znižale.

Tudi cena kruha se ni spremenila, čeprav je odkupna cena pšenice letos znatno padla. Vrednost pšenice v končni ceni kruha je le 5-odstotna.

"Ker nimamo vseh podatkov in določenih informacij, je težko reči, kateri je tisti res upravičen strošek, ki se je preslikal na potrošnika, kje so pa mogoče tudi določeni členi v verigi v času negotovih razmer začeli prislanjati svoje lončke," je komentirala Tanja Ravnikar s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Argumenti trgovcev in živilske industrije o podražitvah stroškov se ne odražajo v poslovnih rezultatih. Širi največje mlekarne, razen Planike, so čisti dobiček v primerjavi z letom prej povečale, Mlekarna Celeia se je izvila tudi iz rdečih številk. Tudi vsa največja pekarska podjetja, razen Pečjaka, so lani kljub občutnemu povečanju stroškov čisti dobiček znatno povečala.

Poslovnih poročil vseh večjih mesarjev za lani še ni. Tista, ki so dostopna, pa poročajo o dobičkih podjetij. Perutnini Ptuj se je čisti dobiček v primerjavi z letom 2021 povečal za skoraj 50 odstotkov. Gre sicer za velike družbe – njihovi dobički lahko izhajajo tudi iz drugih dejavnosti.

Veliki trgovci dobičkov – razen Mercatorja – za lani še ne razkrivajo. Mercatorju, ki se sicer že dalj časa otepa rdečih številk, so se prihodki od prodaje lani povečali.