25. junija 1991 so vsi trije zbori slovenske skupščine sprejeli več zakonov, s katerimi je skupščina razglasila samostojnost Republike Slovenije. Temeljna ustavna listina o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji je prinašala razglasitev, da je Republika Slovenija samostojna in neodvisna država ter da zanjo preneha veljati Ustava SFRJ-a.

Dan pozneje – 26. junija – je sledila slovesna proslava, na kateri je tudi prvič zaplapolala nova slovenska zastava. "Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan," so bile besede takratnega predsednika Milana Kučana, ki so se zapisale v zgodovino in tudi v zgodovinske učbenike.

Sorodna novica 30 let od razglasitve samostojnosti: skupni projekt, ki je prinesel mnogo sprememb

Po več kot treh desetletjih od teh prelomnih dogodkov se predvsem v političnem prostoru vedno znova pojavljajo razprave, ali bi morali osamosvojitvi v šolskem kurikulu namenili več pozornosti. Aprila je na to temo razpravljal tudi državni zbor.

Z osamosvojitvijo Slovenije učenci srečujejo v vseh razredih osnovne šole

Za učne načrte je pristojen Zavod RS za šolstvo. Z zadnjo prenovo kurikula je zgodovini Slovenije namenjen poseben tematski sklop tako v osnovni šoli kot gimnaziji.

"V okviru vzgojno-izobraževalnega procesa mladi spoznavajo vrednote slovenske osamosvojitve in osamosvojitvene procese, prilagojene njihovi starosti," je za MMC pojasnila Renata Zupanc Grom, vodja Oddelka za osnovno šolstvo na Zavodu RS za šolstvo.

Šole so po zakonu dolžne ob državnih praznikih za dan samostojnosti in enotnosti ter za dan državnosti organizirati proslave. To tematiko po besedah sogovornice poudarjeno obravnavajo tudi pri rednem pouku, kar je po učnih načrtih v 9. razredu osnovne šole, III. letniku strokovne in IV. letniku splošne gimnazije ter v ostalih srednješolskih izobraževalnih programih.

Sorodna novica Pogled iz muzejev: "Ko sem imel prvič v rokah novo slovensko zastavo"

V učnem načrtu število ur ni konkretno opredeljeno

O tem, koliko učnih ur je namenjenih dogodkom, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije, je v praksi namenjenih in izvedenih v šolah, smo se pogovarjali tudi z nekaj učitelji zgodovine iz različnih osnovnih šol.

"Premalo. Tako v učnem načrtu, ki je preobsežen oziroma je preveč poudarka na drugih temah, kot tudi v praksi, saj pogosto preprosto zmanjka časa. Je pa res, da se z osamosvojitvijo Slovenije učenci praktično srečujejo v vseh razredih osnovne šole, od prvega do devetega. V prvi triadi obravnavajo praznike v Sloveniji, pri družbi v 4. in 5. razredu na njim primeren način spoznavajo osamosvojitev, potem pa se z isto tematiko srečujejo tako pri domovinski in državljanski kulturi in etiki v 7. in 8. razredu, kot tudi pri geografiji in zgodovini v 9. razredu," je opisala Janja Pavlič, učiteljica zgodovine na Osnovni šoli 8 talcev Logatec.

Nejc Primc, učitelj zgodovine na Osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, je naštel, da se temi osamosvojitve Slovenije v 7. razredu namenijo približno 3 ure (od 35 ur), pri zgodovini pa 5 ur v 9. razredu (od 64 ur). "V učnem načrtu ni nikjer natančno določeno, koliko ur, vsak učitelj si oblikuje svoj razpored," je ob tem poudaril. Pri predmetu domovinske in državljanske kulture uspejo dobro obdelati, saj se snov načrtuje v sredi šolskega leta in je torej to časovno izvedljivo, medtem ko pri predmetu zgodovine v 9. razredu ta tema pride proti koncu šolskega leta "in je potem vedno treba hiteti oziroma lahko celo zmanjka časa za natančno obravnavo."

Povezovanje teme z državnimi prazniki

Podobne izkušnje ima učitelj zgodovine na Osnovni šoli Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in podružnični šoli Zgornja Ložnica Primož Rajh, ki je povedal, da zaradi državnega praznika Dan samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo decembra, o tej tematiki spregovorijo že prej. "Ne čakam izključno na konec leta. Je pa res, da je večja težava v pristopu učencev. Ocene so za devetošolce več ali manj pridobljene, zato je interes za učno snov nizek."

Vsi sogovorniki učitelji so poudarili prav zaznamovanje praznikov, povezanih z osamosvajanjem naše države, ko tej temi posvetijo dodatno pozornost. "Učenci vsako leto naredijo manjšo razstavo ali video predstavitev, ki je nekaj dni v avli šole, prav tako pa je en del šolske prireditve oz. proslave pred novoletnimi počitnicami oz. prireditve ob koncu šolskega leta posvečen tema dvema praznikoma," je o pristopu na Osnovni šoli talcev Logatec pojasnila Janja Pavlič. Da ravno z raznimi šolske proslave in obravnavanje tematike v nižjih razredih učenci pridobijo ustrezno predznanje za deveti razred, je prepričan tudi Primož Rajh.

Tema osamosvajanja Slovenije je prisotna tudi v kurikulu v šolah z nižjim izobrazbenim standardom. Kot nam je povedala učiteljica Marica Fuks, ki poučuje na Osnovni šoli Minke Namestnik Sonje v oddelkih s prilagojenim programom, pri predmetu družboslovje tej temi namenijo vsako šolsko leto kar nekaj ur ob državnih praznikih: "Preden gremo na počitnice, posvetimo vsaj eno uro dnevu državnosti. Odvisno od sposobnosti in zanimanja učencev še mogoče kakšno več. Pri naših učencih je pomembno vidno in slušno zaznavanje, zato uporabljamo obstoječe videoposnetke. Veliko se pogovarjamo o tem, kaj pomeni biti samostojen. Kaj je samostojna država? Zelo težko jim je razumeti, zakaj se države med sabo skregajo in povzročajo nemir med ljudmi."

Učni načrt v 9. razredu je zelo nasičen

Naši sogovorniki so se strinjali, da je načrt za deveti razred pri predmetu zgodovine zelo obsežen, 20. in 21. stoletje pa sta nasičena s pomembnimi dogodki.

Čemu torej dati največ poudarka v omejenem času za obravnavo osamosvajanja Slovenije? "Predvsem želim, da spoznajo, da gre za dolgotrajen proces, da Slovenci nismo nastali kar "iz nič" in da razlikujejo med plebiscitarnim dogajanjem oz. dnevom samostojnosti in enotnosti ter razglasitvijo samostojne države oz. dnevom državnosti. Pravico do samoodločbe skušam tudi aktualizirati in prenesti na druge narode, ki si želijo samostojnosti. Prav tako se mi zdi pomembno, da učenci razumejo širši družbeni kontekst in znajo osamosvojitev Slovenije umestiti v širše dogajanje tistega časa," je pojasnila Janja Pavlič.

Zavoda RS za šolstvo je v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije in Parkom vojaške zgodovine Pivka za pomoč učiteljem pri obravnavi tega kompleksnega procesa pripravil učno gradivo z naslovom Zbrali smo pogum, kjer so šolam na voljo videoposnetki, virtualna razstava ter zbirka primarnih virov o zgodovini osamosvojitve.

Da ravno tak način podajanja vsebin to generacijo zelo pritegne, so potrdili tudi učitelji.

Po besedah Nejca Primca učence najbolj zanima vojna in osebe, ki so bile v takratnem času v ospredju in jih iz medijev poznajo še danes. "Tako se lažje povežejo s to snovjo in tudi lažje razumejo, da se je to dogajalo nedolgo nazaj. Zato poskušam temu dati tudi največ poudarka, da učencem predstavim arhivsko gradivo, ki je zelo dobro dosegljivo na vašem portalu, in kratek oris dogajanja. V osnovni šoli ne grem preveč v podrobnosti, ampak poskušam učencem predstaviti, zakaj se je zgodila osamosvojitev in ključne dogodke." Učencem tega ni težko razumeti, je dodal in izpostavil, da pa je treba največ poudarka dati zavedanju, da to, da imamo svojo državo, ni samoumevno. "Zato se je treba za njo in za družbo, v kateri živimo, kdaj tudi potruditi."

Pripravlja se prenova učnih načrtov

Renata Zupanc Grom z zavoda za šolstvo je ob tem pojasnila, da pri aktualni prenovi učnih načrtov za zgodovino v osnovni šoli in gimnaziji pripravljajo redukcijo nekaterih učnih vsebin iz starejše zgodovine, "da bomo pridobili čas za obravnavo sodobne zgodovine 20. in 21. stoletja. Tako nameravamo več pozornosti in časa nameniti tudi obravnavi slovenske osamosvojitve in njenih vrednot, kot so odgovoren in spoštljiv odnos do samostojne slovenske države, pluralne demokracije in človekovih pravic ter svoboščin".

Sorodna novica Predsednica države: Biti moramo vključujoča družba, ki išče soglasje