Vlada želi s predlogom zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) pospešiti naložbe v obnovljive vire energije in povečati njihov delež v končni rabi, saj naša država na tem področju močno zaostaja za evropskimi cilji in je po deležu sončne in vetrne energije na repu v Evropski uniji.

Zakon ne prinaša nobenih revolucionarnih rešitev, ki v državah okoli nas ne bi bile že udejanjene, je v predstavitvi v DZ-ju poudarila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen. "Zakon, ki je pred vami, je res le eden od korakov, ki jih moramo narediti za spremembo razvojne paradigme naše države, ki na področju razogljičenja lovi sapo, ker je startala prepozno, s tem pa izgublja konkurenčnost in predvsem priložnosti, da ustrezno odgovori na izzive sodobnega časa," je bila jasna.

Opozorila je, da je Slovenija na repu držav EU-ja, kar se tiče izrabe sončne in vetrne energije, številni pa se še danes bojijo sprejeti to tehnologijo v svoj prostor. Ob tem je spomnila, da pred 100 leti pri nas ni bilo avtocest, asfaltiranih cest, poslovnih con v vsaki občini in nobenih velikih hidro- ali termoelektrarn, ki so zdaj nekaj popolnoma normalnega.

Državna sekretarka je ob tem izrazila upanje, da bodo tako ljudje medse sprejeli tudi sončne in vetrne elektrarne. "Z izrabo samo teh dveh od narave danih virov lahko pridobimo kar dvakrat več energije, kot je danes porabimo oziroma lahko dobimo skoraj osemkrat več električne energije, kot je danes porabimo. To je naša naravna danost. To nam je na dosegu roke, je hitro izvedljivo in poceni," je poudarila.

Iz opozicije očitki, da gre za lobistični zakon

Ker je DZ na aprilski seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni bila mogoča. Poslanci so zato razpravljali o členih in vloženih dopolnilih koalicijskih poslanskih skupin. Janez Žakelj (NSi) je ponovno očital, da gre za lobistični zakon, naklonjen skupini Gen. V NSi-ju so po njegovih besedah naklonjeni sončni in vetrni energiji, vendar pogrešajo večji poudarek tudi na geotermalni energiji in hidroenergiji. Glede drugega bloka jedrske elektrarne (JEK 2) so veseli, da je prišlo do nekaterih obljub, da bo blok mogoče zgrajen že leta 2037. "Vendar, tu moram priznati, da smo časovnic že siti vsi, kajne," je bil kritičen.

Andrej Kosi (SDS) je vladi očital, da državljane straši in zavaja glede njihovega vpliva na podnebne spremembe. "Slovenija predstavlja 0,025 odstotka celotnega prebivalstva in vpliv Slovenije na podnebne spremembe je tak, kot je danes naš vpliv, ali bo zunaj sonce ali dež," je ocenil. Tudi Kosi je bil kritičen do prevelike osredinjenosti na sončno in vetrno energijo, saj imamo v Sloveniji na voljo geotermalno energijo, zaradi velike površine gozdov pa potencial predstavlja še lesna biomasa.

Sorodna novica Pri zakonu o sončnih elektrarnah upoštevali opozorila zakonodajno-pravne službe, a ne vseh

Po mnenju poslanca Zvonka Černača (SDS) predlaganega zakona ni mogoče podpreti, ker ne pomeni nekega postopnega prehoda k obnovljivim virom energije, ne zagotavlja uravnoteženega pristopa in popolnoma izpušča posamezne vire, obnovljive vire energije. Tako kot Žakelj je tudi Černač prepričan, da gre za lobističen zakon.

Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič je poudarila, da je sprejetje tega predloga zakona prvi pogoj za črpanje sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, saj je država dolžna na tem področju skrajšati postopke za postavitev naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

Na očitke, da strašijo državljani, se je poslanka strinjala z ugotovitvijo, da je Slovenija zelo majhna država. "Vendar je edino pravilno in edino odgovorno, da podnebne spremembe naslavljamo tako, kot to počnejo velike države, kot to počnejo moderne družbe, kot to počnejo jedrne države, kamor želimo na marsikaterem področju tudi mi stopati, in verjamem, da je edino pravilno, da se pri tem ne potuhnemo in čakamo, kaj bodo naredili drugi," je pojasnila.

Predrag Baković (SD) je v tej luči spomnil na požare v Kanadi, tamkajšnji dim pa se lahko hitro razširi tudi do Evrope. To pomeni, da neke lokalne zadeve niso več lokalne, ampak lahko hitro postanejo globalne, je opozoril.

Državna sekretarka Seršen je glede očitkov o lobističnem zakonu ocenila, da lovke skupine Gen očitno daleč sežejo, glede na to, kaj delajo Portugalska, Nemčija in Madžarska. "Očitno so bili ti lobisti, če pristajam na vaš diskurz, v preteklosti, res zelo neuspešni, glede na to, da smo na repu držav članic za sonce in veter, in očitno res globoko sežejo njihove lovke, če se ves svet obrača v to in ves svet prepoznava potrebo po zelenem prehodu," je dejala.

Opozicijski poslanci so obenem predlaganemu zakonu očitali, da se bodo z njim povozili številni drugi zakoni, kot so zakon o varstvu okolja, o urejanju prostora in gradbeni zakon. Seršen je te navedbe zavrnila in pojasnila, da zakon uporablja obstoječe instrumente prostorskega načrtovanja, odstranjuje administrativne ovire in odpravlja neke absolutne prepovedi.

Podpora zakonoma o gospodarskih družbah in o industrijski lastnini

Poslanci so večinoma naklonjeni vladnemu predlogu novele zakona o gospodarskih družbah, ki med drugim prinaša preprostejše ustanavljanje podjetij in podružnic tujih podjetij prek spletnih registrskih postopkov. Podporo predlagani noveli so napovedali v koalicijskih Svobodi in SD-ju ter opozicijski NSi, medtem ko je v SDS-u ne podpirajo.

Z novelo zakona o gospodarskih družbah se v slovenski pravni red prenašata dve evropski direktivi, in sicer digitalizacijska direktiva za uporabo digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb ter mobilnostna direktiva za to, da se omogočijo in uredijo čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve gospodarskih družb, je predstavil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.

Vlada želi z novelo omogočiti ustanavljanje kapitalskih družb in registracijo podružnic tujih podjetij v celoti na elektronski način.

Prav tako uvajajo nova digitalna orodja za boljše in vključujoče korporativno upravljanje gospodarskih družb ter uvajajo pravila za izvajanje virtualnih skupščin delniških družb ter posegajo v pravila za lažje izvajanje elektronskih skupščin, je še predstavil Frangež.

Podpora se obeta tudi predlagani noveli zakona o industrijski lastnini, s katero želi vlada poenostaviti in poceniti obstoječe postopke, denimo prijave patentov, in nato sprejetje na seji DZ-ja v sredo. Predlagano novelo podpirajo koalicijske poslanske skupine, medtem ko ji v opozicijskih ne bodo nasprotovali.

S spremembami in dopolnitvami zakona o industrijski lastnini vlada zagotavlja boljše pogoje za evropsko zaščito patentov in uveljavlja možnosti za to, da predvsem z enotnim evropskim patentom zagotavljajo širšo pravno varstvo slovenske širše industrijske lastnine, je pojasnil državni sekretar Frangež.

Namen predlagane novele je urediti upravne postopke v zvezi z razveljavitvijo znamke ter slovensko ureditev dodatno uskladiti z evropsko in mednarodno.

Frangež je tudi spomnil, da je s 1. junijem letos zaživel evropski patent z enotnim učinkom, ki v primerjavi s klasičnim evropskim patentom prijaviteljem omogoča cenejšo, hitrejšo in enostavnejšo pot za pridobitev patentnega varstva, saj z vložitvijo evropske patentne prijave na Evropskem patentnem uradu in z registracijo enotnega učinka brez dodatnih stroškov pridobi patentno varstvo v sedemnajstih državah članicah EU-ja, vključno s Slovenijo.

Urejanje statusa sodnikov s skrajšanim delovnim časom

Poslanci so opravili drugo obravnavo predloga zakona o dopolnitvi zakona o sodniški službi, ki ureja položaj sodnika, ki je imenovan na mednarodno sodišče in funkcijo opravlja za krajši delovni čas. Podporo predlogu so napovedali v Gibanju Svoboda, SD-ju in NSi-ju, v SDS-u pa jo vežejo na podporo svojemu amandmaju.

Z dopolnitvami zakona o sodniški službi se po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Igorja Šoltesa ureja položaj sodnika, ki je imenovan na mednarodno sodišče in tam opravlja funkcijo za krajši delovni čas poleg sodniške funkcije v Sloveniji.

Veljavni zakon o sodniški službi namreč takšnega položaja oziroma pravne praznine še ne rešuje, je poudaril in spomnil, da je junija začelo delovati Enotno sodišče za patente, ki ima enoto tudi v Sloveniji, s tem predlogom pa želijo zagotoviti pogoje za sodelovanje Slovenije pri njegovem delovanju.

Na tem sodišču je lahko sodnik zaposlen tudi s krajšim delovnim časom ali samo za posamezne zadeve, na sodišče pa je Slovenija že imenovala sodnico, ki opravlja funkcijo z 20-odstotno obremenitvijo, je med drugim pojasnil Šoltes.

Brez večjih pripomb na predlog novele pomorskega zakonika

Ob drugi obravnavi predloga novele pomorskega zakonika, katerega cilj je izboljšanje zagotavljanja varnosti plovbe, pa večjih pomislekov v DZ-ju ni bilo zaznati. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je med poglavitnimi rešitvami predlagane novele poudaril spremembe določbe o izvajanju rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe v obliki gospodarske javne službe, in sicer na način, da to vzdrževanje postane naloga Uprave RS za pomorstvo. Poleg tega predlog dopolnjuje določbo o vrstah posebnih pristanišč z novo kategorijo pristanišča; šolskim pristaniščem. Namenjeno bo za izvajanje usposabljanja in izobraževanja ter za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje plovil, ki se uporabljajo za usposabljanje in izobraževanje, je povedal Rajh.

Prav tako predlagana novela prenavlja določbe o odprtju pristanišča za javni promet ali posebne namene ter določbe o gradnji in posegih na pristaniški infrastrukturi in objektih, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v morju. "Te se uskladijo z določbami gradbenega zakona," je nadaljeval državni sekretar. Med rešitvami je med drugim poudaril še določitev pravne podlage za izvajanje stalnega videonadzora in snemanja komunikacije med udeleženci pomorskega prometa, ki se izvaja v nadzornem centru uprave za pomorstvo, in sicer "z namenom zagotavljanja varnosti plovbe ter iskanja in reševanja na morju".

Aleš Rezar (Svoboda) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudaril, da rešitve zakonodajo prilagajajo dejanskemu stanju v naravi. Pri tem je posebej poudaril novo kategorijo pristanišča, saj izobraževalni centri ob slovenski obali Jadranskega morja za potrebe izobraževanja uporabljajo določen del pristaniške infrastrukture. Opozoril je še, da predlog natančneje opredeljuje postopek za pridobitev uporabnega in obratovalnega dovoljenja, ki sta pogoj za odprtje in delovanje pristanišč za javni promet in za posebne namene.

Večina sprememb je potrebna zaradi prilagajanja zakonodaji EU-ja in mednarodni zakonodaji, nanašajo pa se na izboljšanje varnosti plovbe in potrebe razvoja pomorskega prometa, je v imenu SDS-a nadaljeval Jožef Jelen. Predlogu zato kljub nekaterim nejasnostim v zvezi s pomisleki državnozborske zakonodajno-pravne službe ne bodo nasprotovali, je dejal. V NSi-ju bodo zakon podprli, je napovedal Janez Žakelj. Med rešitvami je omenil tudi urejanje delovnopravnega statusa pomorščaka; za morebitno obdobje ujetništva zaradi piratstva oz. ropa bo upravičen do plače in vseh drugih pravic iz pogodbe o zaposlitvi, je spomnil poslanec.

V stranki SD so medtem po besedah Predraga Bakovića najbolj veseli sprememb, ki se nanašajo na prepoved upravljanja plovil pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi. Na tem področju se zakonik usklajuje z določbami zakona o pravilih cestnega prometa, pristaniški nadzorniki pa dobivajo ustrezna pooblastila za nadzor, je pojasnil. V Levici stališča niso predstavili.

Glasovanje o predlaganih novelah bo DZ opravil v sredo.