Premiera krstne uprizoritve projekta Juriš bo drevi ob 19.30 na Malem odru Gledališča Celje.

Po besedah upravnika gledališča Mihe Goloba ni naključje, da se gledališče ukvarja s temi zgodovinskimi temami, ki so gordijski vozel naše mlade države. Tega vozla pa ne znamo ali pa nočemo presekati, po drugi strani te zgodovinske teme na neki način naraščajo. V družbi se povečujeta netolerantnost, nestrpnost vseh vrst. Zato se Golobu zdi pomembno, da o teh zgodovinskih temah spregovori mlada generacija, ki v bistvu ni imela kaj dosti z njimi.

Vprašanje izstopa iz lastnih vzorcev
Režiserka Živa Bizovičar, ki skupaj z dramaturgom Nikom Žnidaršičem podpisuje tudi avtorstvo koncepta, je povedala, da jo je zelo zanimal dejavnik družbe in posameznika, ko človek pride do določenih radikalnih odločitev.

"Zelo pogosto gre tukaj tudi za odločitev med čisto udobnejšo eksistenco ali pa med dobesedno dajanjem svojega življenja v drugi svetovni vojni. Zanimalo me je tudi, kakšen vpliv ima družba, v kateri odraščamo, na naše odločitve. Kako težko je izstopati iz nekih vzorcev, ki smo jih imeli že med odraščanjem ali pa kako težko se je odcepiti od prijateljev, ki so te spremljali celo življenje," je poudarila.

Režiserka je dejala še, da jo zelo zanima vprašanje, kaj se zgodi z umetnostjo mladega človeka. Kako se tehta in meri po njegovi smrti oziroma kako njegovo družbeno udejstvovanje vpliva na dojemanje njegove poezije ali pa katere koli umetnosti.

V odrsko uprizoritev ujeti utrinki presečnih tirnic življenj
Žnidaršič je v gledališkem listu zapisal, da dogodke v uprizoritvi sopostavljajo, spremljajo zgodbi dveh fantov, Kajuha in neimenovanega mladeniča, ki poskušata najti svojo pot, s katero ne bi izdala samih sebe, v vrtincu vojne.

"Meče ju naokoli, zaljubljata se, trpita, zapuščata družino in jo pogrešata, se sprašujeta, ali bo njuna družina po vojni sploh še obstajala. Rekonstruirati dogodke na gledališkem odru je nemogoče, četudi predpostavljamo, da je rekonstrukcija tako obširnih dogodkov sploh mogoča. Hkrati je rekonstrukcija nepotrebna, njena posledica je le fascinacija, s katero ničesar ne dosežemo," je zapisal.

Po dramaturgovih besedah je mogoče uprizarjati le fragmente, utrinke presečnih tirnic življenj. Zgodbi je treba v te fragmente razsekati, pričevanja pomešati, iz njih ustvariti polifonijo glasov, ki odmevajo iz preteklosti, fragmente pa potem montirati, razdeliti na poglavja in stalno opozarjati, da gre za zgodbi. "Da gre za zgodbi, ki sta se resnično zgodili nedaleč od tod, za kruti in nesrečni zgodbi, a kljub temu za zgodbi, ki sta že minili, za njima pa ostajajo le rane," je še izpostavil v gledališkem listu.

V predstavi igrajo Jagoda, Damjan M. Trbovc, Lovro Zafred, Mojka Končar, k. g., Mario Dragojević, k. g. in Miranda Trnjanin, k. g.. Za scenografijo je poskrbela Nika Curk, za kostumografijo Nina Čehovin, avtor glasbe je Luka Ipavec, oblikovalec svetlobe Bor Ravbar in lektorica Živa Čebulj.

Karel Destovnik - Kajuh, pesnik upora in upanja, velja za najbolj priljubljenega predstavnika slovenske partizanske lirike ter enega najvidnejših pesnikov upora v Evropi. V svoji poeziji je izrazil hrepenenje po lepšem in pravičnejšem svetu. V zgolj šestih letih je ustvaril več kot 150 pesmi, več kot polovica jih je uglasbenih. Po Kajuhovi smrti so v Sloveniji izšli številni ponatisi njegovih pesmi, njegova poezija je prevedena tudi v mnoge tuje jezike.

Rodil se je 13. decembra 1922 v Šoštanju, v hiši, ki danes nosi ime Kajuhov dom in je ena najopaznejših stavb v mestu. Umrl je v napadu nemške izvidniške patrulje 22. februarja 1944, star 21 let, blizu svojega doma, v Šentvidu nad Zavodnjem. Tam je danes postavljen Kajuhov spominski objekt. Leto 2023 je bilo razglašeno za Kajuhovo leto, sicer smo lani zaznamovali 100-letnico njegovega rojstva, leto 2023 pa sovpada z 79. obletnico njegove smrti.