Nemški parlament je namreč leta 2019 sprejel resolucijo, v kateri je gibanje BDS (okrajšava za bojkot, dezinvesticije in sankcije), ki si prizadeva za končanje okupacije ozemelj, zavzetih med vojno na Bližnjem vzhodu leta 1967, in za končanje tega, kar označuje kot diskriminacijo izraelske arabske manjšine, opredeljeno kot "antisemitsko".
Hoskote se je izrekel proti kulturnim bojkotom Izraela
Indijski pesnik, umetnostni kritik, kulturni teoretik in kustos Ranjit Hoskote, ki je bil v žiriji, pristojni za izbiro naslednjega umetniškega direktorja Documente, je svoje videnje razmer razložil v pismu novemu generalnemu direktorju Andreasu Hoffmannu. Zapisal je, da čuti, kakor da bi mu sodili na "kengurujskem sodišču" in pod pritiskom, "da sprejme obsežno in nevzdržno definicijo antisemitizma, ki ne razlikuje med judovskim ljudstvom in izraelsko državo, ki povezuje judovsko ljudstvo z izraelsko državo; in v skladu s tem vsakršno izražanje sočutja s palestinskim ljudstvom napačno predstavlja kot podporo Hamasu." Hoskote je zapisal še, da se je pogosto izrekel tudi proti kulturnim bojkotom Izraela, piše Art Newspaper.
Nemška ministrica za kulturo Claudia Roth je v intervjuju za Süddeutsche Zeitung označila izjavo, ki jo je podpisal Hoskote, kot "očitno protijudovsko in polno do Izraela sovražnih teorij zarote". Po njenih besedah je šlo za "izjavo proti generalnemu konzulatu Izraela" glede "dogodka v Mumbaju o Hindutvi (hindujsko nacionalistično gibanje, op. n.) in sionizmu", v katerem je sionizem opisan kot "rasistična ideologija, ki poziva h kolonialno naseljenski državi apartheida, kjer imajo Nejudje neenakopravne pravice". Leta 1969 v Mumbaju rojeni in živeči Hoskote je dejal, da je njegov podpis protest proti poskusu enačenja sionizma s hindutvo.
Očitki antisemitizma na Documenti 15
Med lansko Documento 15 v Kasslu, eno najpomembnejših razstav sodobne umetnosti na svetu, ki je potekala leta 2022 pod kuratorstvom indonezijskega umetniškega kolektiva Ruangrupa, so se organizatorji odločili za odstranitev več stvaritev, ki so po njihovem mnenju vsebovale protijudovske podobe. Generalna direktorica Documente je bila primorana odstopiti, enega izmed članov kuratorskega kolektiva pa so pozvali, naj v nemškem parlamentu pojasni, kako so se dogodki odvijali v tej smeri. Lansko razstavo so nato zaključili z odprtim pismom kuratorjev in sodelujočih umetnikov, v katerem so zapisali, da so "jezni, žalostni, utrujeni" zaradi tega, kar so opisali kot "kaos, sovražnost, rasizem in cenzura, ki so zajeli to izdajo Documente".
Nepovezano z opisanim dogajanjem se je izraelska umetnica in filozofinja Bracha Lichtenberg Ettinger prav tako umaknila iz šestčlanske komisije. Predtem je prosila za preložitev naslednje seje odbora zaradi Hamasovega napada na Izrael in izraelskega odziva. V pismu organizatorjem je zapisala, da razume, zakaj to ni bilo mogoče, a meni, da ne more več prispevati. Poudarila je, da njena odločitev ni bila povezana s Hoskotejevim odhodom, so sporočili z Documente. Hoffmann pa je sporočil, da upravni odbor in delničarji Documente intenzivno razpravljajo o tem, kako nadaljevati postopek izbire in časovni razpored po odhodu dveh članov odbora. Nova umetniška usmeritev za naslednjo Documento naj bi bila objavljena konec tega leta ali v začetku prihodnjega, piše Art Newspaper.
Na Documenti nič več prostora za umetniško svobodo?
Kot omenjeno, je zaradi lanskega dogajanja odstopila takratna generalna direktorica Documente Sabine Schormann, še pred njo pa je bil primoran odstopiti tudi predsednik Documeta foruma Jörg Sperling, ki je pred tem opomnil, da so prvo izmed del, ki so jim bili očitani protijudovski elementi, z razstave odstranili zaradi političnega pritiska. Po njegovem mnenju je šlo za karikaturo, za katero pa velja umetniška svoboda. "Umetnost je prinesla temo, ki je zunaj umetnosti: odnos med Palestinci in Izraelci. Umetnost ne more rešiti tega problema in tega ne more storiti niti Documenta," je takrat po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal Sperling, preostali člani foruma pa so se ogradili od njegovih izjav.
Ministrica za kulturo je v aktualnem intervjuju za Süddeutsche Zeitung zagrozila, da bo zadržala financiranje Documente, razen če "obstajajo skupni načrt in vidne reforme, ki bodo rezultirale v jasnih odgovornostih, resničnih možnostih za prispevanje zvezne vlade ter standardih za preprečevanje antisemitizma in diskriminacije."
Želja nemške vlade po večjem vplivu na Documento
Organizatorji Documente 16, ki je predvidena za leto 2027, so obljubili, da bodo obravnavali antisemitizem, ki je bil po njihovi oceni prisoten na pretekli izvedbi dogodka, vključno z organizacijskimi spremembami, s čimer želijo preprečiti, da bi se to še kdaj ponovilo. Generalni direktor Hoffmann je ob Hoskotejevem odhodu sporočil: "Dogodki poletja 2022 se ne smejo ponoviti."
Ministrica za kulturo Claudia Roth je po pisanju DPA-ja ob lanskem dogajanju pozvala k spremembam strukture te umetniške razstave, kar dejansko pomeni, da želi nemška vlada imeti večji vpliv na Documento. Pozvala je tudi k "jasno določenim in dogovorjenim" odgovornostim. Po njenih besedah sta bila umik nemške vlade iz nadzornega sveta Documente leta 2018 in ohranitev financiranja iz zveznega proračuna "huda napaka".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje