Predlog kot glavno rešitev predvideva vzpostavitev enake obravnave naprav za sosežig odpadkov s sežigalnicami odpadkov glede emisij. Zdaj so namreč standardi za sosežig milejši, s tem pa prebivalci v okolici teh naprav v neenakopravnem položaju in bolj ogroženi zaradi onesnaženosti zraka.

Odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor je sprejel dopolnila, pripravljena na predlog predlagateljev, društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštituta 8. marec. Predlog po sprejetem dopolnilu ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak navaja, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za sežig, razen če zaključki o BAT-u za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.

Dopolnjena so tudi določila glede monitoringa, in sicer bo moral povzročitelj onesnaževanja polurne povprečne vrednosti in dnevne povprečne vrednosti emisij sproti objavljati na spletni strani in jih mesečno pošiljati ministrstvu in občini. Predvideno je tudi, da bo pristojno ministrstvo na svoji spletni strani obveščalo javnosti o meritvah, ki mu jih bo pošiljal onesnaževalec.

Še vedno je predvideno, da se bo monitoring moral izvajati na vseh izpustih naprave in da se bo na napravah za sosežig moral izvajati tako kot na napravah za sežig, razen če bo za naprave za sosežig določeno pogostejše merjenje. Prav tako v predlogu ostaja določilo, da bo neizpolnjevanje zahtev glede monitoringa in sporočanja njegovih rezultatov prekršek, ne več lažji prekršek.

Z dopolnilom pa so iz predloga črtali uvedbo okoljske dajatve. Kot so pojasnili predlagatelji, se je v prvi obravnavi DZ-ja izkazalo, da so mnenja poslancev glede dajatve deljena, želijo pa, da bi dobil zakon soglasno podporo.

Člani odbora so glasovali enotno. Koalicija je v celoti pritrjevala predstavnikom predlagateljev iz Anhovega, ki so opozarjali na veliko obremenitev izpustov na zdravje prebivalstva, ki je zdravstveno že obremenjeno zaradi azbesta iz preteklosti. Tudi v opoziciji so poudarili, da mora biti zdravje na prvem mestu, in izrazili zadovoljstvo, da so se od vložitve predloga v DZ dosegle kompromisne rešitve, ki so obravnavale morebitne neustavnosti.

"Pravica do zdravja ljudi, živali in okolja je nad interesi vsakršnega dobička"

"Pomembno je, da s tem zagotavljamo zdravo življenjsko okolje, torej človekovo pravico do zdravega okolja in življenja, ki mora biti pred vsemi pravicami," je dejala predsednica odbora Nataša Avšič Bogovič (Svoboda).

Predrag Bakovič (SD) je dejal, da si zakon zastavlja cilje, ki bi jim morali slediti vsi, in izrazil zadovoljstvo, da se je z amandmaji doseglo največje mogoče soglasje predlagateljev in vlade.
"Pravica do zdravja ljudi, živali in okolja je nad interesi vsakršnega dobička na tem svetu, kjer koli," je poudarila Nataša Sukič (Levica) in dodala, da je nujno izenačiti standarde, saj da sežig in sosežig proizvajata enako škodljive snovi.

Tudi v opoziciji so poudarili, da mora biti zdravje na prvem mestu. Danijel Krivec (SDS) je dejal, da se je predlog od vložitve uskladil, tako da so velika neskladja z ustavo odpravljena. "Ko pride neki zakon v proceduro, je naloga DZ-ja in poslancev, da z vseh vidikov določene stvari pogledajo. Se pa vsi strinjamo, da je zdravje in okolje na prvem mestu," je pojasnil.

"Glavni cilj, ki smo mu sledili, je zagotoviti zdravo življenjsko okolje za vse ljudi," je dejal Janez Žakelj (NSi) in izrazil zadovoljstvo, da so se pri usklajevanju iskale rešitve v dialogu in da je zdajšnji predlog kompromis. Ob tem je koalicijo pozval, naj absolutno prednostno obravnava problematike zdravstvene oskrbe vseh prebivalcev.

"Prebivalci smo izjemno veseli, da je politika končno presegla tradicionalne delitve in se je združila v tem, da je postavila zdravje ljudi in varstvo okolja pred interese industrije, kapitala, lobijev. Tako da upanje, da bomo končno dihali čistejši zrak, postaja vse bolj realno," je po koncu razprave dejala Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče.

Salonit napovedal pritožbo na ustavno sodišče

Predlog novele po mnenju predstavnikov gospodarstva ni v skladu z evropsko zakonodajo. Družba Salonit, ki v cementarni v Anhovem uporablja sosežig, je napovedala, da bo v primeru potrditve novele v DZ-ju sprožila postopke na ustavnem sodišču. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Salonit Anhovo sta na odboru tudi predstavila pravni mnenji, ki trdita, da izenačitev mejnih emisijskih vrednosti za naprave za sosežig s sežigalnicami, kot je predvideval prvotni predlog, ne bi bila v skladu s pravom EU-ja oz. bi bila lahko neustavna.

Predsednik uprave Salonita Anhovo Tomaž Vuk je na seji odbora dejal, da ne nasprotujejo temu, da se zaostrijo pogoji za obratovanja v sosežigu, tudi sami imajo pripravljene projekte za zmanjšanje vpliva na okolje. Morajo pa biti spremembe v okviru ustave in evropskega pravnega reda ter izhajati iz razpoložljivih tehnologij za posamezne naprave, je menil.

Žiga Simončič iz predstavništva avstrijskega gospodarstva v Sloveniji Advantage Austria – skoraj 75-odstotni lastnik Salonita je avstrijski Wietersdorfer Alpacem – je pred sprejemom dopolnil menil, da bi morali zadevo urediti v podzakonskih aktih. Sprejem zakonskega določila pa bi vodil v deindustrializacijo slovenskega gospodarstva, zmanjšanje investicij in tudi dražjo gradnjo stanovanj, je menil.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pravno mnenje naročila pri odvetnici Ani Stanič, ki je utemeljevala, zakaj izenačitev mejnih vrednosti emisij za naprave za sosežig s sežigalnicami ne bi bila v skladu s pravom EU-ja. Med drugim je opozorila, da so zaključki o BAT-u objavljeni za vsako tehnologijo posebej ter da je na ravni EU-ja opredeljeno, da mora določitev mejnih vrednosti emisij in drugih pogojev izhajati iz najboljše razpoložljive tehnike, tako da neposredna primerjava mejnih vrednosti za sežigalnice in za naprave za sosežig ni mogoča.

Da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, je novembra v prvi obravnavi glasovalo 50 poslancev, eden je bil proti. Zakon podpira tudi zdravstvena stroka, ki opozarja, da je bilo področje Anhovega v preteklosti že obremenjeno z azbestom.