V sredo bo predlagano novelo zakona o varstvu okolja obravnaval odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor. Novela predvideva izenačenje standardov glede izpustov, ki veljajo za sosežigalnice, s tistimi, ki veljajo za sežigalnice. Trenutno namreč za cementarne, kot je Salonit Anhovo, veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice.
V Salonitu ob potrditvi novele o varstvu okolja napovedali ustavni postopek
Iz Salonita Anhovo so sporočili, da bodo v primeru potrditve zakonske novele sprožili ustrezne postopke na ustavnem sodišču. Pripravljajo tudi argumentacijo za postopek zadržanja zakona pred ustavnim sodiščem.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, v postopku priprave sprememb zakona o varstvu okolja ves čas iščejo konstruktivno rešitev, ki bi bila skladna z evropskim pravom in slovensko ustavo. "Predlagali smo, da se pri postavljanju strožjih pogojev za delovanje cementarne zgledujemo po Nemčiji, ki je med vsemi državami EU-ja uvedla najstrožje standarde na tem področju, a hkrati upoštevala njihovo izvedljivost," so dodali.
Predlagatelji zakonske novele, ki je že prestala prvo branje v DZ-ju, vztrajajo pri izenačitvi pogojev delovanja med sežigalnicami in napravami za sosežig (cementarno), kar po navedbah Salonita lahko onemogoči njihovo dejavnost. "Tak pristop po našem mnenju krši načelo enakosti pred zakonom in načelo proste gospodarske pobude ter je zato neustaven," so poudarili.
Če bo v DZ-ju sprejet zakon v predlagani obliki, se bodo v Salonitu Anhovo, kot napovedujejo, odločno zavzeli, da "okoljska zakonodaja v Sloveniji ostane skladna z ustavo in temeljnimi listinami EU-ja, ki predstavljajo naš osnovni skupni družbeni dogovor". Če bo treba, dodajajo, bodo o očitnem odklonu od evropske zakonodaje obvestili Evropsko komisijo in tam sprožili ustrezne postopke.
Za skupni prah imajo sežigalnice mejno vrednost, določeno pri 10 mg/m3, naprave za sosežig pa 30 mg/m3.
Za dušikove okside je dosedanja mejna vrednost za sežigalnice 200 mg/m3, za naprave za sosežig pa 500 mg/m3.
Trenutna zakonodaja prav tako za sosežig sploh ne predpisuje polurnih mejnih vrednosti emisij v zrak, ampak dopušča, da lahko naprave za sosežig pri izračunu dnevnega povprečja izločijo do pet polurnih meritev, kar v praksi omogoča zanemarjanje kratkotrajnih visokih presežkov emisij, kar lahko predstavlja visoko tveganje za zdravje okoliškega prebivalstva, je v sporočilu za javnost opozorila skupina zdravnikov.
Zdravniki podprli spremembo zakonodaje
Zdravniki, člani delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje, so podprli predlog spremembe zakona o varstvu okolja, saj sledi številnim prizadevanje in pozivom zdravnikov k izenačitvi mejnih vrednosti izpustov onesnaževal za sežig in sosežig.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so zdravniki že leta 2020 množično pozvali odločevalce, da je treba mejne vrednosti za oba načina sežiganja odpadkov izenačiti. "Med termično obdelavo odpadkov nastaja mešanica različnih plinastih snovi in delcev, ki vsebuje različne težke kovine (živo srebro, krom, mangan, baker, arzen, kadmij, svinec …) in druge strupene spojine (dioksine, furane, dušikove okside …)."
Te snovi se iz zraka nalagajo v površinske in podzemne vode ter v tla, od koder prehajajo v rastline, ki služijo za prehrano. Hkrati se onesnaževala v okolju in v človekovem telesu kopičijo desetletja. Številna med njimi so dokazano strupena in prek različnih mehanizmov vplivajo na zdravje, opozarjajo. "Povzročajo oksidativni stres in vnetje, vplivajo na hormonski sistem, rastne dejavnike, poškodujejo DNK. Lahko povzročajo različne bolezni, kot so rak, bolezni dihal, bolezni živčevja, razvojne anomalije otrok. Za škodljive učinke onesnaževal smo ljudje različno občutljivi. Posebno občutljiva populacija so otroci in osebe s kroničnimi boleznimi."
Kot dodajajo, je največji obrat za sosežig odpadkov (Salonit Anhovo), umeščen ravno na območje srednje Soške doline, kjer imamo največ poklicnih in okoljskih bolezni v Sloveniji, katerih vzrok je preteklo industrijsko onesnaževanje in kjer je število rakavih obolenj nadpovprečno visoko. "Prebivalci v okolici Anhovega bi že zato potrebovali posebno okoljsko obravnavo, vendar so trenutno zaščiteni slabše kot prebivalstvo v okolici sežigalnic."
"Odločevalce zato pozivamo, da zakonodajne spremembe podprejo in preprečijo sprejemanje amandmajev ali drugačnih oblik urejanja izpustov sežiga in sosežiga, ki bi vsebino zakona oslabile. Obenem odločevalce pozivamo, da zahtevajo hitro implementacijo zakona. Vsako dodatno odlaganje implementacije zakona pomeni le dodatno neutemeljeno ogrožanje zdravja prebivalstva v okolici sosežigalnic," so še zapisali.
Pred srednim odločanjem o predlogu novele zakona so predstavniki organizacij Eko krog, Društvo Eko Anhovo in dolina Soče, Amnesty International Slovenije, Inštitut 8. marec in PIC na novinarski konferenci znova poudarili, da se mora politika izreči o tem, ali bo podprla zasebni interes ali interes javnosti.
Omenjene nevladne organizacije so predlog novele zakona o varstvu okolja z več kot 6000 overjenimi podpisi volivk in volivcev v DZ vložile septembra. DZ je nato novembra v prvi obravnavi s 50 glasovi za in enim proti sklenil, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo.
V ponedeljek se je v povezavi s predlogom novele oglasila tudi vlada. Kot je sporočila, bi novelo lahko podprla, a ob ustreznih popravkih določb, predvsem glede monitoringa. Predlagana izenačitev zahtev glede naprav za sosežig in sežigalnic pa bi bila nesistemska in bi jo bilo primerneje urejati s podzakonskimi predpisi, meni vlada.
"V preteklosti smo prevečkrat slišali le obljube"
"Namen zakona je določiti strožje mejne vrednosti izpustov sosežigalnic. Že pred štirimi leti je k zakonski ureditvi pozvala Zdravniška zbornica. Zahtevamo strožje določbe nadzora, obratovalnega monitoringa, strožje zahteve o obveščanju občine, ljudi. Tovarne silimo k temu, da bi delovale bolj transparentno, odgovorno, in zahtevamo, da se nespoštovanje določb obravnava kot prekršek," je na skupni novinarski konferenci nevladnih organizacij poudarila Kristina Kranjc z Inštituta 8. marec.
Župan občine Kanal ob Soči Miha Stergel je dejal, da bi moralo biti poslancem v interesu zagotoviti zdravo življenjsko okolje ljudem, ki živijo ob sosežigalnicah. "Želimo si ponovno zaupati institucijam in verjamemo, da bo ta sestava DZ-ja ta apolitični zakon sprejela. V preteklosti smo prevečkrat slišali le obljube. Pravica do zdravega življenjskega okolja je zapisana v ustavi, zato je nujno, da se mejne vrednosti sosežigalnic zakonsko izenačijo."
Zakonodaja s področja sežiga in sosežiga v Sloveniji je jasen primer prevlade zasebnih partikularnih interesov nad javnim interesom in zdravjem ljudi, je menil Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. To, ali bo predlog potrjen, bo kazalnik, kaj je koaliciji in celotni politiki pomembneje: zdravje ljudi ali zasebni interesi lastnikov velikih obratov in njihovi dobički, je menil in dodal, da imajo obljube, da bi se problematika uredila s podzakonskimi akti, 25-letno zgodovino, zato je čas, da se prenehajo sprenevedati.
Vlada je v mnenju o predlogu novele namreč navedla, da bi bila predlagana izenačitev zahtev glede naprav za sosežig in sežigalnic nesistemska in da bi jo bilo primerneje urejati s podzakonskimi predpisi.
Sopredsednik zunajparlamentarne stranke Vesna in vodja društva Eko krog Uroš Macerl je poudaril, da bi bila kakršna koli omilitev zakona oz. opredelitev standardov za sosežig le z uredbo "pljunek v obraz ljudi, ki že leta ob cementarnah in drugih sosežigalnicah trpijo nedopustno visoke emisije smrtonosnih plinov". Sprejetje zakona po njegovem mnenju zavira kapital, ki namesto da bi del visokih dobičkov namenil za očiščenje izpustov, raje "skuša kupiti politiko". Poslance je pozval, naj "ostanejo ljudje" in vsaj nekoliko omilijo krivico, ki se dogaja ljudem ob teh napravah.
Prizadevanja za zakon podpirajo tudi v mednarodnih organizacijah Greenpeace in Amnesty International. Kot je dejala Lena Penšek iz Greenpeacea Slovenija, stanje v Anhovem kaže na to, da se zdravje ljudi ter okolja in narave postavljajo včasih na zadnje mesto, saj "boji v obrobnih krajih daleč od prestolnic in odločevalcev niso zadostna prioriteta, ker ne prinašajo političnih točk".
Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija je poudarila, da vprašanja zdravja in življenja ter enakosti pravic terjajo zakonsko zaščito. To, da bi standarde določili z uredbo, ne z zakonom, bi bila "izdaja" ljudi na območju Anhovega in tistih, ki so dali svoj glas za zakonske spremembe, saj obstaja nevarnost, da bi se uredba spreminjala v skladu z vsakokratnimi interesi.
K sprejetju novele so pozvali tudi nekateri prebivalci iz Anhovega. Predsednik Društva Eko Anhovo in Dolina Soče Bogomir Bavdaž je dejal, da je nedopustno, da "lahko kapital in država zavajata ljudi, da živimo v čistem, normalnem, zdravem okolju", Franc Bevčar je opozoril, da so prebivalci doslej plačali visoko ceno – ogromno bolezni, razpad družin in uničeno okolje, Lucija Pascolat iz civilne iniciative Danes pa se je vprašala, kakšna je prihodnost doline, če se pa duši v nenadzorovanih izpustih, in mladih, ki živijo "v žrelu kapitala".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje