Društvo obolelih zaradi azbesta po lastnih navedbah šteje več kot 600 članov, večina pa jih je bila zaposlena v Salonitu. Prepričani so, da je Salonit ves čas sledil razvoju najnovejših tehnologij in predpisanim mejnim vrednostim, ki veljajo v Evropi. V društvu obenem menijo, da novela zakona o varstvu okolja ne bo zmanjšala vplivov na zdravje ljudi v Anhovem.

Predlog novele zakona določa, da se za naprave za sosežig odpadkov določijo tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za sežig, razen če zaključki o BAT-u za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti. Prav tako bi moral povzročitelj onesnaževanja polurne povprečne vrednosti in dnevne povprečne vrednosti emisij sproti objavljati na spletni strani in jih mesečno pošiljati ministrstvu in občini. Novela predvideva tudi izvajanje monitoringa na vseh izpustih naprave, ki se bo moral izvajati tako kot na napravah za sežig, razen če bo za naprave za sosežig določeno pogostejše merjenje.

Predlog novele, ki ga je s podpisi volivcev vložilo več civilnodružbenih organizacij in so ga umaknili z januarske seje, je zdaj uvrščen na dnevni red petkove izredne seje DZ.

V društvu obolelih zaradi azbesta so poudarili, da se nočejo ukvarjati s strokovnimi zadevami, "kot so emisijske mejne vrednosti v cementarnah, kjer se sosežig uporablja pri proizvodnji cementa, in mejnimi emisijskimi vrednostmi v sežigalnicah, kjer se izključno kurijo odpadki". Kot poudarjajo, to prepuščajo strokovnjakom, se jim pa ne zdi prav, "da o tem odloča politika ali razne eko in nevladne organizacije, ki sta jim cilj samo lastna promocija in pridobivanje državnih sredstev".

Društvo nasprotuje nekaterim dejavnostim medicinske stroke

Najbolj jih moti, da so med nekaterimi pobudniki zakona, predvsem iz medicinske stroke, tisti, ki zelo nasprotujejo dejavnostim, ki jih sami izvajajo v korist azbestnih bolnikov. Posebna delovna skupina Zdravniške zbornice Slovenije je namreč pozvala k upoštevanju strokovnih stališč glede nujnosti zaostritve zakonodaje na področju sosežiga odpadkov za okoljsko zaščito srednje Soške doline.

V društvu pa so med svojimi dosežki omenili sodelovanje s kliniko Golnik, na kateri je bilo od odprtja ambulante za azbestne bolnike oktobra 2021 pregledanih več kot 200 bolnikov, in sodelovanje z mobilno paliativno enoto za pomoč najhuje bolnim, ki se je začelo leta 2022. Kot so zapisali, glavni pobudniki predlagane novele ambulanti na Golniku še naprej nasprotujejo.

V društvu opozarjajo, da je po vsej Sloveniji še veliko starih azbestnih izdelkov, zaradi česar se bodo azbestne bolezni pojavljale še desetletja. "Zato je naše društvo v letu 2023 podalo pobudo državnemu svetu, da se tudi v Sloveniji začne reševati ta problematika na državni ravni. Pobuda je bila na svetu obravnavana in podprta ter posredovana naprej," so zapisali.

Kot člani društva in kot krajani pričakujejo, da bo Salonit še naprej delal v skladu z evropsko priznanimi predpisi, da bo sledil najstrožjim emisijskim predpisom in bo s tem tudi seznanjal lokalno javnost. Od medicinske stroke pa pričakujejo, da bo opravljala svoje delo, spremljala bolnike in zanje poskrbela po najboljših močeh. "Da poskrbi tudi za preventivne ukrepe, kjer je potrebno, ne da zapira tovarne," so poudarili.

Tudi sindikat in svet delavcev Salonita Anhovo proti noveli o varstvu okolja

V sindikatu in svetu delavcev Salonita Anhovo so razočarani zaradi neupoštevanja stroke in gospodarskih vplivov pri spremembah zakona o varstvu okolja. "Ta zakon žal ne prinaša rešitev za okolje, ampak diskriminatorne ukrepe za uspešna podjetja," so prepričani.

V sindikatu in svetu delavcev menijo, da bo novela imela "izrazite negativne vplive na številne gospodarske deležnike, med drugim na edino cementarno v Sloveniji Salonit Anhovo", so zapisali v sporočilu za javnost. Poudarili so, da se v Salonitu Anhovo tako zaposleni kot vodstvo ves čas zavzemajo za modernizacijo in razvoj, ki bo omogočil razogljičenje cementarne in zmanjšanje vplivov na okolje. "Za ta namen je podjetje v preteklih letih izvedlo že vrsto ukrepov in investiralo več kot 150 milijonov evrov," so sporočili.

Kot zatrjujejo, podjetje deluje skladno z veljavnimi predpisi in zakonodajo, kar je ugotovil tudi nedavni inšpekcijski nadzor. Predlog novele po njihovi oceni ne prinaša rešitev za okolje, ampak diskriminatorne ukrepe za uspešna podjetja.

"Cementarna tega zakona ne bo mogla izvajati, saj postavlja pogoje, ki jih ni v nobeni državi na svetu, so neskladni z EU-jem in povzročajo nekonkurenčnost na trgu ob dejstvu, da tehnologija za prilagoditev še ne obstaja," so zapisali in dodali, da to posledično vodi v zaprtje podjetja.
"Ker je očitno to cilj nevladnih organizacij, smo se temu primorani glasno upreti," so jasni, saj, kot pravijo, so od morebitnega zaprtja cementarne odvisni njihovo delo, življenje njih samih in njihovih družin ter usoda več kot 360 neposrednih in več kot 800 posrednih delovnih mest.

Ob tem poudarjajo, da od države zahtevajo le to, da jim pusti delati. Ker pa predstavljeno mnenje peščice nikakor ni mnenje celotne doline, so za četrtek pred zgradbo Občine Kanal ob Soči napovedali protestni shod.

Tamkajšnji župan Miha Stegel zatrjuje, da občina z ničimer ne omejuje dela delavcev. "Naše prvo sporočilo je: 'Pustite prebivalcem živeti.' Vemo, da se dimni plini, ki so enaki kot pri sosežigalnicah, dajo očistiti. Prepričan sem, da se nobeno podjetje ne bo zaprlo zaradi očiščenja plinov," je dejal o pozivu sindikata. Po njegovi oceni se bo podjetje zaprlo le, če bo še naprej kršilo okoljevarstveno dovoljenje.

Eko Anhovo: Salonitovi pritiski na lastne delavce "nizkotni in sodobnega podjetja nevredni"

Iz društva Eko Anhovo so sporočili, da "ni skrivnost, da si Salonit Anhovo ves čas sprejemanja zakona prizadeva, da do sprememb ne bi prišlo". "Vsa njihova prizadevanja, od lobiranj prek raznih gospodarskih združenj in celo kupljeno mnenje eminentnih pravnikov, so se izkazala za neuspešna. Zato so se v družbi lotili drugačnih piarovskih prijemov in prek svojih delavcev in Društva OZA začeli izvajati pritisk na Občino Kanal ob Soči," so zapisali.

Ob tem so dodali še: "Nizkotni in sodobnega podjetja nevredni so Salonitovi pritiski na lastne delavce, ki se bodo morali v delovnem času na zahtevo svojega delodajalca udeležiti protesta proti predlogu zakona, ki bo bistveno zmanjšal strupene emisije in pozitivno vplival na zdravje ljudi."