V izogib čezmerni gneči ob koncu leta, ko se v pregledih nenamerno izpustijo marsikateri presežki na račun bolj izpostavljenih, težje pričakovanih izdaj, bomo na MMC-ju v letošnjem letu bolj pozorni. Pripravili smo prvega od treh pregledov alternativnih glasbenih izdaj, ki smo jih preposlušali, primerjali in za katere smo ocenili, da njihova vrednost presega siceršnje domače kreativno povprečje.
Česa se torej nadejati ob branju prispevka? V njem izpostavljamo ključne izdaje, ki so definirale slovensko glasbeno bero ne po popularnosti, ampak po njihovi presežni vrednosti. Bodisi so glasbeniki presegli same sebe, bodisi so presenetili naša kritična ušesa, ni važno. V tem podvigu se bomo držali načel po Rajku Muršiču, med drugim avtorju Glasbenega pojmovnika za mlade, da "večina glasbenikov in glasbenic po svetu sploh ne sodeluje v glasbeni industriji." In zakaj je tako? "Zavedati se moramo namreč dejstva, da glavnina tistih, ki ustvarja in izvaja glasbo v omejenih lokalnih ali družbenih krogih, sploh nikoli ne stopi zares na glasbeni trg in svojega početja nikoli ne standardizira z repertoarjem, ki naj bi ga vsi poznali. Tako imamo ogromno anonimnih in nepriznanih izvajalcev in izvajalk ter avtorjev in avtoric, ki jih poznajo samo določeni krogi ljubiteljev glasbe." Čeprav v Sloveniji, roko na srce, životari velika večina domačih glasbenikov, bomo v prispevku prednost dali velikemu naboru "anonimnih in nepriznanih" avtorjev in avtoric raznoraznih žanrov.
Vabljeni k branju.
Presežki ambientalne glasbe: Juš Premrov in Slowmotion Livestream
Ambientalna glasba, po naravi mirnejša, že več desetletji zaznava stalen porast v številu glasbenikov, ki večinoma ustvarjajo v varnem zavetju svojega doma. Ampak v teh intimnih kotičkih si pogosto puščajo veliko prostora za raziskovanje, z umirjenim tempom pa večkrat presenetijo radovedna poslušalska ušesa, ki jih nekako silijo, da skrbno in bolj predano poslušajo njihove kompozicije. Med presežki, ki smo jih z letnico 2024 zaznali v tej zvrsti, izstopata mladi režiser in glasbenik Juš Premrov ter Matevž Kovačič, ki pod psevdonimom Slowmotion Livestream že štiri leta ustvarjata albumske presežke.
Juš Premrov: h1 - HEARTS / h2 - HOPE (Samozaložba)
Premrova sem prvič spoznal kot avtorja imenitnega videospota skladbe Serak. V njem dokaže, da lahko še s tako počasnim gibanjem krav ustvari tankočutno napetost in poudari veličino ambientalne glasbe za ljudi, pripravljene gledati in poslušati. Letos februarja je ta občutek uspel ujeti na dvodelnem albumu h1 - HEARTS / h2 - HOPE, v katerem izkazuje doslej še neslišano glasbeno širino.
Slowmotion Livestream: Unlived Lives / Drevesa se nam smejijo (Beton Records)
Zadnja štiri leta so bila za Matevža Kovačiča izredno kreativna. Kot Slowmotion Livestream je pod okriljem založbe Beton izdal šesterico albumov, vsak pa je izkazoval svojevrstno žilico za raziskovanje glasbenega izraza. Od ambientalne glasbe do pretanjene uporabe različnih ritmov elektronske glasbe je poslušalce navduševal in stalno ohranjal element presenečenja. Poleg novega bolj ambientalnega albuma z naslovom Drevesa se nam smejijo je štiri leta ustvarjanja zajel na novi kompilaciji United Lives, na kateri lahko prisluhnete izbranim skladbam in prisluhnete enemu plodovitejših domačih ustvarjalcev.
Presežki za klavirjem: Luka Prinčič in Dejan Berden
Dejan Berden: Fotoni I / II / III (Samozaložba)
Klavirja seveda ne štejemo za zvrst, ampak kot glasbilo, ki ponuja zelo širok razpon ustvarjanja in muziciranja. Bolj poznan, klasičen pristop pri tem ubira Dejan Berden, ki letos praznuje 50 let. Njegova diskografija zajema široko paleto sodelovanj od recimo popa z zasedbo Patetiko, preko kantavtorske glasbe in produciranja različnih skupin, do virtuoznih norčij v začetnem obdobju z Vaskom Atanasovskim, pozneje pa tudi v zasedbi Džezzva ter drugih sodelovanjih, predvsem pa v solističnem delu, kjer se zrcali globoko poznavanje tako džeza kot klasične glasbe. Najnovejši dokaz je obsežen tridelni album Fotoni, ki sicer nosi letnico 2023, objavljeno aprila letos.
Luka Prinčič: algoforte05 live (Samozaložba)
Manj klasičen pristop pa že na petem projektu ubira Luka Prinčič, ki s serijo izdaj algoforte raziskuje v živo programirano klavirsko glasbo in mejnike svoje ustvarjalnosti z računalnikom in klavirjem, bodisi takim, ki zna samostojno igrati oziroma player piano, bodisi s koncertnim klavirjem. Zadnji, algoforte05 live, je posnetek koncerta, naročenega in izvedenega na lanskem Forumu Nove Glasbe. V vidiku domače ustvarjalnosti Prinčičevi interesi predstavljajo pomembno izhodišče za spoznavanje računalniške glasbe novega tisočletja.
Presežki kitarske godbe: Goragorja in U$IL
Goragorja – Monokrom (Samozaložba)
Pri zasedbah, katerih zvok temelji na brenkalih in bobnih, se moramo v splošnem sprijazniti z bolj konvencionalnim pristopom, čeprav imamo tudi v Sloveniji številne presežke. V letošnjem letu so za zdaj v težkokitarskih okvirih presenetili glasbeniki iz Goriških brd v zasedbi Goragorja. "Zdi se, da je Goragorja nekako na kožo pisana nekoliko bolj razrahljana progresivna zvočna slika, ki raje premleva širna gorovja z nekaj strmimi prepadi kot pa nenehno nagnetene ceste ali pa denimo namrščeno samodisciplino, ki pogosto ždi nekje v zatilju ali pa kar v ospredju bendov s tovrstnim, ultraprogresivnim metalskim zvokom," je ob izidu njihove nove plošče zapisala recenzentka Nina Zajc.
U$IL – NO I IN AI (Samozaložba)
Sorodno sta etičnost umetne inteligence in vrednotenje človeškega dela je v svojem novem albumu preizpraševal duo U$IL z izdajo NO I IN AI. "Misliva, da je človeški faktor najbolj pomemben, ker je glasba samo in zgolj emocija," je dejal član zasedbe Maksim Špelko v nedavnem intervjuju. Njun sicer konvencionalen, poglobljen in izrazito tehničen pristop k rokovski glasbi, nadgradita z energijo, ki je na njunem drugem albumu bolj izčiščena in nudi bogat zvok njunega sicer skromnega instrumentarija.
Presežki džez zasedb: Kombo ABC+D in Drašler / Jackson / Thompson
Kombo ABC: Objemi + Kombo D: Slavje v času grenkobe (Zvočni izviri)
Na polju domačega džeza ima Slovenija že tradicionalno zelo močno nekonvencionalno strujo s številnimi z žarišči po celotni Sloveniji. Eno izmed njih je okolica Goriških brd, kjer je več generacij glasbenih zanesenjakov zraslo pod okriljem tolkalista Zlatka Kaučiča. To pomlad so vse generacije prispevale k dvema albumoma, izdanima pri založbi Zvočni izviri. Album Objemi Komba ABC je recenzent Mario Batelić opisal z naslednjimi besedami: "Brez zadržkov lahko zatrdimo, da Objemi niso le eden od vrhuncev delovanja Kaučiča in številnih inačic Komba, marveč bodo nedvomno zasedli posebno mesto tudi znotraj širše slovenske jazzovske scene. In sicer ne le zaradi izjemne ubranosti in uigranosti, ki jo navadno povezujemo s starejšimi glasbeniki, temveč tudi zato, ker so člani Komba ABC izkazali tankočutno poglobljenost in spretnost pri povezovanju raznolikih motivov v čvrsto stkano glasbeno celoto, ki poka in brsti od inventivnosti in iskrivih rešitev." Prav tako so svojo glasbeno razigranost ali morda navihanost izkazali njihovi mlajši kolegi iz Komba D, ki na albumu Slavje v času grenkobe dokazujejo dolgoletno vztrajnost in vizijo mlade generacije inovativne džez glasbe.
Drašler / Jackson / Thompson - Gozd / Forest (Jazz Cerkno Records)
Drugi album, vreden izpostave, pa sestavlja slovensko-britanski trio Vid Drašler za bobni in tolkali, Tom Jackson na klarinetu in Daniel Thompson na akustični kitari. Gre za album Gozd / Forest, izdan za Jazz Cerkno Records, na katerem je trio ujel koncertno energijo treh "drznih džezistov in improvizatorjev mlajše oziroma srednje generacije", ki so se prvič zbrali leta 2016. V prijetnem spominu nam je ostal album V kulturnem domu / At the Cultural Home, ki sta ga posnela Drašler in Jackson leta 2021 na Vrhniki. Koncertni posnetek s Thompsonom je zato vznemirljiv dodatek in razširitev njunega zvena.
Presežki v hip hopu: Marka San x Fraw Blanka in YNGFirefly
Marka San x Fraw Blanka: The Lost Loft EP (NO KLAN Recordings)
Domači rimoklepači ne dajejo miru, je pa med njimi težko najti presežke, ki bi izstopali iz širšega glasbenega polja. Glasbenik, katerega zven stremi k nekonvencionalnemu in s svojim udejstvovanjem širi pojmovanje hip hopa, kot ga poznamo, je domači producent Marka San. Že od svojih prvih koncertnih nastopov in izdanih posnetkov je nakazal avtorski izraz k ustvarjanju skladb in instrumentalnih podlag. V njegovem zadnjem podvigu na kratkometražnem albumu The Lost Loft je združil moči z rimoklepačico Fraw Blanko, katere prodoren vokal je spretno umeščen in usklajen z motivi in meglenim vzdušjem podlag Marka Sana. Duo, od katerega bi z veseljem še slišali kaj v prihodnje.
YNGFirefly: Flyšter (КАФАНА/rx:tx, 2024)
Maribor je zadnja leta eno izmed središč hiphoperskega dogajanja in njegov epicenter je producent Urban Senekovič – YNGFirefly. V zadnjih petih letih je s sodelovanjem tako z reperskimi starešinami, kot je Mito (iz nekdanjih Tekochee Crew), EZY-G (iz nekdanje mariborske zasedbe Dandrough) in Mrigo iz Velenja, kot s spremljanjem vzpenjajočih sil, kot je kamniški Matter, zavihtel med bolj cenjene domače bitmejkerje. Kot član kolektiva .travnik je izpilil tudi svoj vokal in s svojo najnovejšo izdajo Flyšter mogoče ni presenetil kot na svojih preteklih albumih – kot na primer na Ignorantu ali ANOY –, podal izčiščeno vizijo svojega samostojnega projekta.
Fenomeni popularne glasbe: Zevin in SBO
Zevin – Egzistencija (КАФАНА)
Področja popularne glasbe, kjer vplivi globalnih trendov najbolj trčijo ob nacionalno specifično razvedrilno glasbo, se bomo zgolj bežno dotaknili, ampak vseeno smo v letu 2024 zaznali dve albumski izdaji, vredni ponovnega poslušanja. Prvi pripada 20-letni glasbenici Zevin, ki jo je recenzent Pavel Lipovšek označil za "pionirko brez para in četudi so elementi njene glasbe pastiš, glasbo obeh odlikujejo zelo efektivna besedila in uholovljive melodije". Čeprav Zevin prednost daje video vsebinam in vizualnemu aspektu njenega videza, je njen kratkometražni album Egzistencija prva izdaja, na kateri strnjeno izkazuje svojo sodobno glasbeno usmeritev za mlade, rojene v novem tisočletju.
SBO – Nemoč (Samozaložba)
Konec aprila pa je novi album z naslovom Nemoč izdal ljubljanski kolektiv SBO (nekdanji Smrt Boga in otrok), ki je pred leti zaznamoval leto z izdajo Trans in videospotom skladbe Ljubljana je Berlin, na katerem so na postmoderen način predelali zgodovino slovenske popularne glasbe. Nova izdaja je smiselno skromnejša, bolj subtilna v svoji izpovednosti in štirinajst skladb, ki jo sestavlja, odpira naslednje poglavje tega produktivnega kolektiva. "Oda gentrifikaciji in poklon odvisnosti. Izplemba intimnih kataklizem in odločen next-step vseh članov skupine. Nemoč je prišla kot posledica Transa; borimo se sami s seboj in nikdar se nismo poznali bolje," so zapisali ob izidu.
Presežki v mešani tehniki: Jimmy Barka Experience in Boštjan Simon
Jimmy Barka Experience – Jusqu'ici tout va bien (rx:tx)
V rubriko mešane tehnike smo uvrstili dve albumski izdaji, ki ju težko kategoriziramo v katero koli od omenjenih zvrsti. Na neki način je to tudi priznanje za glasbeno inovativnost, saj so nas presenetili z nepričakovanim zvokom oziroma so nam nudili točno to, v čemer so najboljši. Zasedba, ki nam je nudila slednje, je Jimmy Barka Experience, ki jo sestavljata dva sukača plošč Borka in Bakto ter tolkalist Marjan Stanič. Zasedbo poznamo že dolgo časa, a je v letošnjem letu postregla s prvo pravo albumsko izdajo z naslovom Jusqu'ici tout va bien, izdano pri založbi rx:tx, ki bo obveljala kot njihovo temeljno delo v njihovi diskografiji. "To, da nismo žanrska zasedba, ima svoje prednosti in slabosti. Za veliko poslušalcev je to prav osvežujoče. Vendar pa je lahko kdaj tudi težavno v smislu, kako se pozicionirati, kako se osredotočiti na primerne festivale, promotorje in tako naprej," je v intervjuju za MMC dejal član zasedbe Borja Močnik.
Boštjan Simon – Fermented Reality (Nature Scene)
Druga izdaja, ki meša akustično glasbo in prvine modulirane elektronske glasbe, pa je izdaja saksofonista Boštjana Simona z naslovom Fermented Reality, ki je izšla pri založbi Nature Scene. Simon, sicer znan po številnih zasedbah sodobnega džeza, kot so There Be Monsters, je ob zasedbi Etceteral ustanovil še samostojni projekt, v katerem se poleg saksofona ukvarja z modularnim sintetizatorjem. Na svojem solo prvencu to počne na inovativen način s številnimi redko slišanimi inspiracijami in uporabo mešanice glasbe, ki njegovo izdajo umešča v sam vrh letošnje domače glasbene bere.
Posebna omemba: Ingver in gverilke
Med objavami samostojnih skladb velja izpostaviti skladbo, katere videospot je povzdignil samo glasbo na višjo raven. Glasbenice iz zasedbe Ingver in gverilke so skladbo Sestra že kdaj izvajale v živo, a sama digitalna in vizualna prezenca je to skladbo zakoličila v kolektivni spomin. "Pesem je nastala kot priredba narodne pesmi 'Za turškim gričem', ki smo jo našle v pesmarici na polici nad kuhinjsko mizo. Pred tremi leti smo se z drago prijateljico Gajo Najo odpeljale in posnele, naslonjene druga na drugo v medsebojnem zaupanju. Proces se je zaključil, ko se okrog nas dogaja svet, ki kakor da ni naš. Nastalo je delo, ki ga pošiljamo v podporo in pogum vsem zatiranim, ki se borijo za svoj obstoj," so zapisale in poudarile, kar je danes v glasbenem ustvarjanju najpomembnejše in redko videno: preprosto zgodbo, ujeto v brezčasnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje