Kot piše v razsodbi, je sodišče sklenilo, da nima pristojnosti odločanja glede veljavnosti in pravnih posledicah arbitraže, ki se je končala leta 2017 in ki je določila mejo med obema državama.

Kot so še zapisali sodniki v odločitvi, je po hrvaškem pravu meja jasno določena, zato pritožniki ne morejo trditi, da niso vedeli, da bo njihov vstop v sporne vode imel za posledico manjši prekršek in s tem izrečeno kazen. Zato je sodišče pritožbe ocenilo kot neutemeljene in s tem nedopustne.

Pod odločitev je podpisanih sedem sodnikov: predsednik senata Arnfinn Bårdsen iz Norveške ter sodniki: finska sodnica Pauliine Koskelo, Frédéric Krenc iz Belgije, Diana Sârcu iz Moldavije, Lorraine Schembri Orland z Malte, Saadet Yüksel iz Turčije ter ad hoc sodnica Elizabeta Ivičević Karas iz Hrvaške in registrar Hasan Bakırcı.

Sodišče je v odločitvi še poudarilo, da njihova odločitev ne prejudicira prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje. Kot so še zapisali v odločitvi, objavljeni na spletni strani sodišča, sodišče ugotavlja, da si državi neodvisno od mejnega vprašanja očitno prizadevata doseči sporazum o tem, da bi njuni ribiči lahko prosto pluli in lovili v zadevnih morskih vodah.

Sodišče: Tožniki implicitno zahtevali ugotovitev, da Hrvaško krši mednarodno pravo

Kot so sodniki zapisali v odločitvi, so pritožniki implicitno zahtevali ugotovitev, da je Hrvaška kršila mednarodno pravo in konvencijo, ker ni spoštovala meje, določene z arbitražno odločbo. V povezavi s tem je poudarilo, da je konvencijo treba razlagati ob upoštevanju mednarodnega prava, kadar je to mogoče. Vendar pa naloga sodišča ni bila preverjanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, temveč s konvencijo.

Ob tem sodišče ugotavlja, da se je sankcioniranje ribičev zaradi nezakonitega prehoda meje in nezakonitega ribolova v hrvaških vodah začelo šele leta 2017. Tega leta je Slovenija uveljavila odločitev arbitražnega sodišča o meji, ki je Hrvaška ne priznava. Sodišče ugotavlja, da je Slovenija leta 2017 začela izvajati arbitražno razsodbo in začela kaznovati hrvaške ribiče zaradi nezakonitega prehoda meje in nezakonitega ribolova, zaradi česar so hrvaški organi opustili dotedanjo prakso toleriranja dejanj slovenskih ribičev v spornih vodah in začeli izdajati tudi kazenske opomine.

Sorodna novica ESČP: Tožbe slovenskih ribičev proti Hrvaški neutemeljene. Vlada nad sodbo neprijetno presenečena.

Ribiči kazni vse od razglasitve arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško prejemajo praktično na dnevni ravni. Zneski so do zdaj že presegli dva milijona evrov, je poročal Luka Robida za Radio Slovenija.

Zato so ribiči jeseni 2022, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem, vključno z njihovim ustavnim sodiščem, vložili tožbo še na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Na sodišče so slovenski ribiči in eno podjetje vložili skupno 451 pritožb, sodišče pa je pritožbe treh ribičev – Reneja Chellerija, Roberta Radoloviča in Jana Viranta – določilo kot reprezentativne primere, kar pomeni, da bo odločitev v njihovem primeru vplivala tudi na druge.

Ministra Arčon in Čalušić razočarana nad odločitvijo

Podpredsednik vlade Matej Arčon je po seji glede sodbe dejal, da je "neugodna za naše ribiče". "Moram reči, da sem razočaran in predvsem začuden, da sodišče za človekove pravice ne prepozna kot kršitev človekovih pravic tega, da ribiči ne morejo loviti v svojem morju," je še dodal Arčon.

Tudi ministrica Mateja Čalušić je izrazila obžalovanje zaradi odločitve ESČP-ja: "Evropsko sodišče za človekove pravice je imelo priložnost, da dokaže, v kakšni meri so kratene lahko v tem primeru človekove pravice v odnosu slovenskih ribičev. Prepričani smo, da so slovenski ribiči dejansko žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe, ki je bila določena, ker lovijo v slovenskem morju, se pravi našem morju."

Poudarila je še, da odločitev sodišča v ničemer ne vpliva na že znano arbitražno razsodbo, "zato naši ribiči lovijo v slovenskem morju in ne kršijo zakonodaje". Hrvaško stran je znova pozvala, naj čim prej pristopi k implementaciji arbitražne razsodbe, "kar bi rešilo težave ribičev na obeh straneh, tako slovenskih kot hrvaških, pa tudi vse preostale nejasnosti na morskem obmejnem območju in mejne črte na kopnem".

Rakovec presenečen nad navedbami sodišča, da se Slovenija in Hrvaška dogovarjata o sklenitvi sporazuma o ribolovu: "To ne drži"

Generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Marko Rakovec, pa je povedal, da je odločitev sodišča v delu, ki se nanaša na vprašanje veljavnosti arbitražne razsodbe, pričakovana, saj za odločanje o tem vprašanju sodišče za človekove pravice niti ni pristojno, "preseneča pa razlaga sodišča, da naj bi bila po hrvaškem pravu meja začasno določena s hrvaškim pravilnikom o določitvi morskih območij, vsi pa vemo, da Hrvaška meja na morju nima zakonsko določene".

Preseneča ga tudi razlaga sodišča, da se vladi Slovenije in Hrvaške dogovarjata o sklenitvi sporazuma o ribolovu v tem delu morja: "Naj zagotovim, da to ne drži."

Kot je presodil, je sodišče zamudilo priložnost, "ko bi lahko zaščitilo človekove pravice slovenskih ribičev s tem, da bi Hrvaški naložilo, da preneha kaznovati naše ribiče v slovenskem morju". Poudaril je še, da slovenski ribiči v tem delu morja povsem upravičeno lovijo: "Z današnjo odločitvijo sodišča se stanje na terenu v ničemer ne spreminja. Slovenija bo še naprej zagotavljala pomoč in podporo slovenskim ribičem in jim bo stala ob strani, vključno z dodatnimi vladnimi ukrepi za njihovo zaščito. Ne glede na ta postopek, ki so ga ribiči sprožili pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, slovenska vlada tehta različne možnosti za zagotovitev nemotenega ribolova v slovenskem morju in s tem dokončno uveljavitev arbitražne razsodbe in slovenskega zakona o državni meji s Hrvaško."

Pojasnil je, da bo Slovenija Hrvaško znova pozvala k uveljavitvi arbitražne razsodbe in imenovanju skupne komisije za demarkacijo meje na kopnem. Kot je še spomnil, je mejo na morju arbitražno sodišče že natančno določilo s koordinatami, zato dodatni sporazum ni potreben.

Vsi pristojni tako obljubljajo, da bodo storili vse za zaščito ribičev, a v praksi bi lahko imeli slovenski ribiči ob prečkanju meje kakšne težave, na primer ukonilni zapor zaradi neplačevanja kazni. Rakovec jih ne pričakuje - kot pravi, bi bil tak ukrep "meddržavni incident", zato bi Slovenija ukrepala z vsemi možnimi sredstvi, da bi tem ljudem stala ob strani in jih zaščitila.

Sodišče je odločalo, ali Hrvaška krši 7. člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, po katerem posameznik ne more biti kaznovan, če za to ni zakonske podlage – da posameznik ne more biti kaznovan za dejanje, ki po pravu ni opredeljeno kot kaznivo.

Tožijo tudi hrvaški ribiči, in sicer zaradi procesnih napak

Na ESČP-ju medtem poteka tudi postopek, ki so ga proti Sloveniji sprožili hrvaški ribiči in po navedbah sodišča vložili več kot 800 pritožb. Hrvaški ribiči kazni za ribolov v Piranskem zalivu prejemajo od slovenskih organov. Hrvaški ribiči so tožbo sprožili pozneje kot slovenski, kdaj bo strasbourško sodišče v povezavi z njo sprejelo odločitev, pa ni znano.

Rakovec odločitve sicer še ne pričakuje kaj kmalu, poudarja pa, da so pritožbe hrvaških ribičev precej drugačne od pritožb slovenskih, saj temeljijo na domnevnih "procesnih napakah v samem postopku izdaje teh kazni".