Zakon o dolgotrajni oskrbi ne prinaša bistveno novih oblik, vse že poznamo in se zdaj izvajajo na podlagi zakona o socialnem varstvu, pravi Andrej Štesl. Nastaja zgolj nov okvir, ki pa še ni natančno določen. "Ključni problemi, s katerimi se srečujejo zdaj delujoči izvajalci dolgotrajne oskrbe, ostajajo. To so kadrovski normativi, plače in nagrajevanje zaposlenih, ki praviloma delajo šest dni v tednu, osem praznikov na leto in imajo največ en prost konec tedna na mesec, če gre vse po sreči. Novi zakon ne odpravlja težav, ki jih imamo z nagovarjanjem mladih, da bi se odločili za te poklice, ker je delo za začetnika v veljavnem plačnem sistemu preprosto prenizko vrednoteno." S pristojnim ministrstvom imamo sicer stalne stike, pravi Štesl, in rešujemo aktualne zadeve. "Gasimo požar, da ni še slabše, predvsem glede zakona in podzakonskih predpisov. Žal pa ugotavljamo, da smo prevečkrat postavljeni pred dejstvo. Predpisi in pa tudi sam zakon so že pripravljeni, pripombe lahko damo šele v javni obravnavi."

Zamude

Precej je še nejasnosti. Na primer zamude pri pripravi pravilnikov. "Recimo ni še pripravljen bistveni dokument, to je pravilnik o načinu izračunavanja urne postavke storitve dolgotrajne oskrbe, pa tudi ne metodologija za izračun cene bivanja in nastanitve. V tem trenutku ne vemo, koliko bo moral plačati uporabnik v domu za starejše. Nekateri nam očitajo, da po nepotrebnem problematiziramo. Mi samo ne bi želeli priti v položaj, kot se je zgodil s storitvijo oskrbovalec družinskega člana. Vloge so številni oddali že pred meseci, pa še vedno čakajo na odločbo." Ne moremo si privoščiti, da bi tisti, ki že bivajo v domovih za starejše ali bi potrebovali pomoč na domu, ki se bo začela uveljavljati sredi prihodnjega leta, naleteli na takšne ovire. "Zato, ker gre za delujoče zadeve in ne nove, ki bi se potencialno zamaknile. Sistem mora biti vzpostavljen vnaprej, da lahko pripravimo simulacijo in ugotovimo, ali bi lahko še kaj popravili. Ne želimo priti v položaj, da bi zadeva začela veljati, pa bi ugotovili, da ni pravilnika."

Visoka vstopna merila

Številni, ki so v zdaj delujočem sistemu dolgotrajne oskrbe upravičeni do določenih pravic, se bojijo, da po novem ne bodo dosegli praga. Upravičeno, pravi Štesl. "Po nekaterih simulacijah ugotavljamo, da je ta prag, predvsem pri uporabnikih pomoči na domu, postavljen tako visoko, da ga ne bodo dosegli vsi. Torej do tega ne bodo upravičeni. Pri domski oskrbi pa zakon to rešuje tako, da bi izvajalci v domovih za starejše en del storitev še naprej izvajali po zakonu o socialnem varstvu."

Pasti glede denarnega prejemka

Zakon o dolgotrajni oskrbi poleg pravice do institucionalnega varstva in pravice do pomoči na domu predvideva tudi pravico do denarnega prejemka. Možni bosta dve obliki: ali se bo upravičenec za to odločil sam ali pa bo dobil denarni prejemek, če zanj ne bo mogoče zagotoviti katere od prvih dveh pravic. Andrej Štesl opozarja na pasti zlasti v prvem primeru. "Možne bodo zlorabe zlasti v primerih, ko se bo upravičenec tako odločil zaradi pritiska svojcev in z denarnim prejemkom reševal socialno stisko družine, namesto da bi se odločil za domsko oskrbo ali pomoč na domu." Denarni prejemek na neki način omogoča, da v dolgotrajni oskrbi ne bo čakalnih vrst. "Če upravičenec ne bo prišel na vrsto za nobeno od pravic, bo v skrajnem primeru dobil denarni prejemek. Drugo vprašanje pa je, ali to rešuje stisko tega uporabnika," je še opozoril gost.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.